Tetovaže
Kaj si mislite o tetovažah?
Jaz denimo nikoli ne bi vzel k sebi v službo (za delo v pisarni) človeka, ki ima tetovažo na vidnem mestu.Vidno mesto je zame tisto, kar se vidi, ko ima človek srajico s kratkimi rokavi.Absolutno torej odpade pest, podlaket, vrat..
Eni pravijo, da sem zaradi tega stališča zaplankan, češ “tetoviranje je danes normalno”.Ja, je normalno, vendar si predstavljajte, da pridete poleti na razgovor za službo in se z vami pogovarja človek-vaš bodoči šef-oblečen v srajico s kratkimi rokavi, podlakti mu pa krasijo tetovaže.Bi se vam to zdelo normalno?
Na podlakti je zaradi mene lahko tetoviran fizični delavec, avtomehanik…v svoji firmi, v pisarni, pa hočem nek nivo.In vidne tetovaže so zame zunaj tega nivoja.Kaj ima človek na hrbtu, ali zaradi mene na riti, mi je pa vseeno, ker to se tudi na poslovnem kosilu v najhujši vročini ne vidi.
Ha ha, sem točno vedel, kako se bo glasil prvi komentar.Čer bi se rada delala pametno, seveda vem, da strogi bonton zapoveduje dolge rokave za moške vedno in povsod; vendar se tega nihče ne drži kot pijanec plota.Bi rad spoznal enega pisarniškega molja, ki še nikoli ni prišel v službo v kratkih rokavih.:)
Sama si nikoli ne bi dala napraviti nobene trajne spremembe na telesu brez resnega medicinskega razloga – niti lukenj za uhane. Me pa te zadeve cisto nic ne motijo pri drugih in praviloma sploh ne opazim, ali imajo ljudje, s katerimi delam, prebodene jezike, obrvi in nosove, poslikane nohte, pobrite glave ali take ali drugacne tetovaze, pa najsi bodo moji podrejeni ali nadrejeni.
Grozovito me pa motijo vsiljivi parfumi, zadahi zaradi neumivanja in nespostovanje osebnega prostora (prerivanje, dotikanje brez razloga).
SG
No, po mojem tudi tatuji in pirsingi v poslovni svet ne pašejo.
Kar pa se tiče strogega poslovnega bontona, je ta vse manj strog, tudi z vidika smotrne rabe energije.
Veliko firm namreč dovoli srajce s kratkimi rokavi in slečene suknjiče, ker to pomeni, da imajo lahko v pisarni kakšno stopinjo bolj toplo in zato kurijo klime manj elektrike.
Hočeš nočeš, glede tega ima vsak svoje poglede na svet. Jaz sem več kot srečna, da si pri 22ih, ko me je ‘držalo’, nisem naredila nobene tetovaže. Danes, deset let po tem, mi sploh niso več všeč.
Kar se pa tiče tetovaže na vidnem ‘delovnem mestu’- ce bi bila to visoka pisarniska mesta in vodeci polozaji, bi vsaj meni, izgledalo malo cudno. Vendar si ob enem tudi recem- saj nimajo tetovaz samo manj izobrazeni ljudje, kajne?
Torej, odlocitev je vsekakor odlocitev posameznika. Tvoja firma, tvoje odlocitve.
Predsodek pri tetovažah nam je bil – in ostal v naših mislih zato, ker smo včasih videvali tetovaže zgolj pri kakšnih bajkerjih, pri “asocialnih – težje prilagodljivih” osebah in podobno. Tako smo vedno imeli občutek, da se tetovirajo ljudje, ki težko ostanejo na enem delovnem mestu, ki so bolj kot ne nasilne narave, ki … skratka, ljudje, ki so bili bolj ali manj tetovirani, so izkazovali drugačno razmišljanje, drugačen razredni sloj in podobno navlako. Če je le bila ena mala tetovaža, kjerkoli, že človek apriori ni več ustrezal tisti pravi podobi!! Groza in strah, kakšno razmišljanje so nam vcepljali oziroma smo si pustili vcepiti.
Danes je tetovaža ne le želja posameznika (izazovanje marsičesa, morda zato, ker sama tetovaža izkuzuje tudi strpnost in potpljenje človeka, ki se da tetovirati, ker to ni ravno lahko ne popolnoma “neboleče”, morda želi človek pokazati svoj karatker, svojo moč, svojo vzdržnost), danes je tetovaža pri marsikom tudi mali okrasek. Tako se dekleta dovolijo malo tetovažo na trtici, na prsih (Rebeka Dremelj ima delfinčka), na stopali (zunanja stran), na lopatici in podobno. Bi torej zelo sposobnemu dekletu, ki bi ga silno težko pogrešali zaradi njenega znanja, delovnih izkušenj in sposobnosti odrekli slubžo zaradi tetovaže na zunanji strani desnega stopala ?????
