Mene pa nekaj zanima.
Ali so vaši otroci v drugem oz. tretjem razredu sposobni sami pripraviti govorni nastop?
Priznam, da ga moja, ni. Pa drugače s šolo nima težav. Smo ji kar fajn pomagali, da je zadeva imela rep in glavo.
Sama niti ni vedela, kako in kje začeti. Njena je bila le osnovna ideja (tema nastopa) in kaj vse bo o tej temi povedala, brez repa in glave.
Plakat je sicer naredila sama, samo spet z najino pomočjo. Tudi fotografije smo izbrali skupaj.

Zdaj me pa zanima, ali vaši otroci to naredijo sami, oz. v katerem razredu pripravijo nastop sami od začetka do konca.

Pa ne me narobe razumet, mi ni bilo čisto nič odveč, med pripravo smo se kar zabavali. Samo spet je šlo za nalogo, ki smo jo (v večini) delali starši, ker otroci tega enostavno niso sposobni.

Jaz sicer ne vem v kakšno šolo (očitno neko levo???) moja tamala hodi, ampak do sedaj v tretjem razredu ni imela nobenega govornega nastopa, tudi plakata ne. Ali pa mi po svoji navadi spet kaj ni povedala???

Tudi jaz mislim, da je predstavitev neke teme v tretjem razredu bolj delo staršev kot karkoli drugega. Po moje zadeva, ki je povsem odvisna od učiteljice. Kolikor vem naša naroči edino, da prinesejo s seboj od doma izrezane slikice na določeno temo in potem delajo po skupinah… Mogoče je pa to to.

Veš veliko bo še nalog, ko jih bo delala cela familija, sploh pri raznih miselnih vzrocih plakatih, ki jih ni malo in takrat letamo po knjižnicah, netu in lepimo, nato pa se otrok vse to nauči. Srečo imamo, da se otroci to nauče, če tega niso sposobni je pa kriza.

V pri triadi pa je razumljivo, da otroku še bolj pomagaš, naj proba sam, nato skupaj nekak oblikujete da ima rep in glavo ja in nato se mora to naučit. Pomagat lahko, le zakaj ne, to je nuja, samo ne pa delat vse namesto nje.

Pri nas imajo letos v 3. razredu prvič govorni nastop (v 1. in 2. razredu se ji je štela predstavitev knjige za bralno značko).

Kako bo zmogla sama napisati in izvesti govorno vajo na temo najljubše igrače, hobija ali domače živali, bomo videli čez vikend, kajti nastop ima v naslednji petek. Bo pa sigurno potrebna pomoč, da bo imela stvar glavo in rep.

Pri nas imajo tako govorno vajo (najlubša igrača, izlet, domača žival) že v 1. razredu. Seveda tega otrok ne zmore sam in potrebuje pomoč.

Pri nas se že od vstopa v vrtec držimo načela, da take stvari delamo skupaj in pri tem spodbujamo otroka, naj čimveč naredi sam. Počasi se že naučijo.

Absolutno pa sem proti temu, da bi nalogo 100 % naredili starši.

Pri nas so imeli govorni nastop že lani, v drugem razredu. Takrat je predstavil državo, ki smo jo obiskali med počitnicami. Sam je izbral fotografije, se odločil, katere reči bo predstavil in sam je izdelal plakat.
Letos je predstavil osončje. Razen nekaj teoretičnih usmeritev je od A do Ž plakat izdelal sam, edino ko je želel na internetu poiskat slike posameznih planetov smo mu pomagali, da se ni izgubil med guglovimi zadetki. Potem se je štopal in bil ves srečen, ker je predstavil v dogovorjenem času, kar smo poudarili, da je pomembno. Ni težko govoriti pol ure, težko je bistvo spraviti v tri do pet minut.
Plakat je bil simpatičen, podatki o posameznih planetih so bili sicer drugačni, kot bi jih jaz predstavila, ampak – to je njegov nastop.

Naš je imel dva govorna nastopa — enega prostovoljno, ko je naredil plakat o trolih in sva mu poiskala slike trolov na internetu. Drugi je bil “govorna vaja” — ne čisto prostovoljno, enkrat vmes je celo oznanil, da ni več treba, pa smo preverili pri učiteljici in je bilo še kar treba :-). Napisal in povedal je deset stavkov o vaflih. Tukaj je naredil vse sam (slike je narisal, tako da ni bilo treba ničesar vleči z interneta ali skenirati), samo malo ga je bilo treba prepričati, da učiteljica res hoče to govorno vajo imeti. A ja, to je drugi razred.

Pri nas je imel že več takšnih nastopov in vedno si pripravi sam. (tudi z neta si poišče sam, če mu pa kaj ne gre mu starejši bratje/sestre natisnejo). Saj pri starosti 9 let ni mišljeno da bo to profesorski nastop pač pa otroke učijo k temu, da znajo sami oblikovati stavke in premagovati tremo.
V 4. razredu pa je zahtevnost že večja. Imajo točno določen čas koliko naj traja govor. Tudi besedni zaklad bi moral biti močnejši, nastop že malo bolj odločnejši….
Skratka prav je, da je čim več teh govornih vaj, saj le tako se učijo javnega nastopa.

Tudi pri nas imajo v tretjem rezredu govorni nastop. Seveda starši doma pomagamo, saj en moreš pričakovat, da bo otrok prvič to sam znal. Učiteljica jim je v šoli tudi povdala, kako ga pripravijo, za vsak dan je povedla kja naj naredijo, da bo nastop uspel in je utdi pokazala, kaj od njih pričakuje. Predstavili so najljubšo igro. po dnevih je razdelila, kaj naj nardijo; prvi dan izberejo igro, drugi dan se seznanijo s prvili, tretji dan sesTavijo zapis o igri , njenih prvilih, zanimiviost o igri,… in ga večkrat preberejo, tretji dan izdelajo krajši zapis, miselni vzorec o igri poleg katerega pripovedujejo, četrti dan naredijo plakat, peti dan vadijo govorni nastop, peti dan nastop v šoli.
Ni bilo nobenih trem in težav. Straši seveda pomagamo, saj to je dolžnost staršev. Saj smo mu pomagali tudi, ko mu je zaškripalo pri odštevanju do sto, pa nismo delali panike.
Naloga staršev je podpreti otroka pri njegovem razvoju, tudi pri domačih nalogah; a je to taka znanost?

Pa saj to ni res.Hodili boste v šolo do 9. razreda. Če pa ni sposoben v prvi triadi enega malega govornega nastopa, da vsa družina ne leta po knjižnicah in pomaga, pol ste ga pa naj…hudo kaj ne raste gor.Ovijajte jih v vato, samo pol ne jokajte, so do 4o doma pri mamici. Butli.No sicer pa mal počakte, vas bo kmalu minilo, pa kaj mislite da tovarišice ne vedo tega.Še zelo vam bo žal, pa si mislitr kar hočete.Pa v srednji boste tudi pomagal, a ne.Ker so pač otroci nesamostojni.Đizas.

Ajaj, s kakšno pravico nas imaš pravico označiti za butle, če pomagamo svojim otrokom pri izdelavi govorne vaje oz. plakata?

Upam, da sama nisi mama in da tako svojih besednih izpadov in miselnih vzorcev ne prenašaš naje.

Pri nas smo na roditeljskem sestanku dobili ustna navodila glede govorne vaje, sedaj pa še pisna navodila. In povsod je bil poudarek na pomoči staršev. Sicer pa sama mislim, da s tem ko vodiš oz. nadzoruješ otroka v pravo smer ne delaš nič slabega.

Oj, ja res vsi skupaj hodimo v šolo. Saj otroka lahko prepustiš, da pač sam ustvari kar ustvari, a ocenjen je tudi tako. Edino kar smo pri nas v šoli dosegli je to, da raznih plakatov in muiselnih vzorcev ne smjo pisati na računalnik ali kako drugače, samo lastnoročno. Nekatero so nosili cele diplomske naloge zvezane itd. Tale devetletka je en velik šit, ker so preložili na starše še pa še. Lp L

Ne niso preložili na starše pač pa starši to želijo. Glej, zakaj bi morali vsi otroci znati za super ocene? Pa ne mislim in ne želim poniževati nikogar pač pa dejstva so taka, da vsi pač niso sami sposobni biti odličnajki. Pa to ni nič takega. Samo starši govorijo- mo, da če ne boš oh in sploh dober, boš moral pa pač delat. Lepo vas prosim. Tudi če nimaš diplome si lahko uspešen, še posebno v poklicu, ki ga rad opravljaš.
Torej po eni strani jokanje, da koliko se imajo za ukvarjat z otrokom za šolo, po drugi strani pa ga močno silijo k učenju.
Narobe svet.

Swarovski točno tako. Starši naj se kar pripravijo, da bodo hodili do konca šole v knjižnice, če že sedaj tako komplicirajo. joj, saj mora biti najboljša naloga, ne. Učiteljice v prvi triadi pa itak točno vedo, koliko kdo zmore in ziher ne bo dobil cvekca, če se je potrudil po SVOJIH močeh, ne pa po močeh staršev.Koliko boste še imeli dela do konca samo OŠ. Otrok naj se malo potrudi, kaj ne hodi v šolo on, ali hodite vi.

No sicer pa vam bo to zneslo še malo časa. V 5. razredu se vse konča in takrat se bo videlo, koliko otrok sam lahko naredi in je sposoben, ali pa boste hodili v šolo z njim do 9 razreda. Ampak ne jamrat potem, kako je nesamostojen, ker ga na to že sedaj vi pripravljate.Saj mu ne puistite svojega izraza, takoj v knjižnico, net, in najbrž se prav vi zgražate o otrocih v vati. Ubogi otroci, a so vaši starši tudi z vami hodili v šolo. Oh, sem pozabila da je šola sedaj ena zelo huda, nemogoča stvar. V prvi triadi, he,he

Lej, pri nas smo otrokom vedno pomagali. Skupaj smo delali plakate, skupaj smo brali knjige, pisali obnove in delali govorne nastope. Zakaj? Zato, ker se s tem otrok nauči, kako se to naredi. Plakatom smo posvečali še in še našega časa – s tem smo dobili estetsko lep in kvaliteten rezultat v obliki plakata. S tem je otrok dobil vcepljen občutek za to, da je treba od sebe dat izdelek, ki je narejen DOBRO in kvalitetno. Moje mnenje je namreč takšno, da je v življenju – še sploh pa kasneje, ko otroci zrastejo in začnejo delat. Bog pomagaj, tudi gredice prek javnih del je treba oblikovat lepo…če pogledamo naprej – dopisi in ostale reči, ki gredo ven iz firme – tudi to mora bit narejeno dobro, kvalitetno, na koncu koncev tudi očem prijazno. Vse to je ena celota.

Zato mislim, da je čisto prav, da se otroku POMAGA. Ne, da mu mama naredi plakat, mama mu ga pomaga oblikovat, postavit, da kakšno idejo, nabavi barvni šeleshamer, samolepilno folijo, v katerega se recimo zavijejo začimbe…vse to je samo pomoč, s tem pa pridobivanje delovnih navad, katere bo do še in še potrebovali v življenju.

Seveda sem hčeri pomagala (s podporo, navodili, itd.) pri izdelavi plakatov od prvega razreda dalje. Sedaj, v 4. razredu, je pa popolnoma samostojna.

In mislim, da tudi zato, ker sem ji pri njenih rosnih šestih letih pomagala z osnovnimi navodili kako in kaj.

Sedaj isto počnem pri sinu, ki je v drugem razredu.

Lepo po zdravi pameti, pa je, a ne???

Sem pa prva, ki vedno znova poudarja, da sem jaz v svojo šolo že hodila in ne mislim še enkrat.

lp

Jaz sem bila čudežni otrok. OŠ sem obiskovala v zgodnjih 8oih letih in ČISTO VSE DOMAČE NALOGE NAREDILA SAMA. Moji starši sploh niso vedeli kaj smo za nalogo imeli. Ma sem bla genij.

Danes je v OŠ moj otrok. V tretjem. Dela naloge kot ve in zna. Ne pomagam, ker nimam pri čem. Kar so se učili in naučili v šoli mora znati narediti tudi doma, če je pri pouku sodeloval. Če ni poslušal navodil, naj jih drugič posluša bolj pozorno, če si ne zapomni, naj si navodila zapiše. Tudi na tak način otroka učiš. Če je naloga taka da je ni sposoben sam izvesti gre v šolo brez naloge, pa tudi če dobi slabo oceno. Se bom že zagovarjala pri učitelju. Kar lahko naredi sam, pa naj naredi. Naši izdelki so sicer vizualno vedno med najslabšimi, ker jih res dela otrok sam. Ampak učitelj to vidi in otroka nagradi z pohvalo. Tako da ni vedno nujno da je izdelek tip top da bi padla dobra ocena.
miselni vzorec? Pri nas ga naredi otrok sam. Včasih se tolčem po kolenih od smeha. tako da me ne vidi. Ampak naredil ga je sam in kar je najpomembnejše ga zna tudi predstavit. Torej je osvojil znanje. To pa edino šteje.

Ah, ria, tudi jaz sem bila wunderkind in starši niti mignili niso za šolo. Ampak tista šola je bila nekaj popolnoma drugega.
Devetletka je naravnana tako, da moramo že v prvem razredu ogromno presedeti z otrokom. Ne vem, ali ne delajo dovolj ali ni pravi pristoč, ampak brez naše pomoči otrok ne bi dosegal minimalnih ciljev. Saj, pustimo ga, bo pač ponavljal, a ne?