Andropavza
Želela bi informacijo iz vaših osebnih izkušenj.
Stara sem 45 let, mož 49, porocena 25 let. Najin zakon je ljubeč,seveda so bili kdaj tudi viharji, a sva jih dobro prekrmarila in zdaj bi si upala reči, da je tudi trden.
Zadnji leti, odkar so odtroci odšli, sva bila tudi spolno zelo aktivna. Zadnje čase pa na pobudo za ljubljenje dobim večkrat košarico. Razumem, da nisva vedno skladno razpoložena za seks, toda dogaja se prepogosto. Zakaj se mi tako zdi? Ker se čutim kot ženska zavrnjeno.
Tudi pogovorov sva se lotila na to temo, a brez konkretnih zaključkov.
Glede na to, da ugotavljam, da kakšnih hudih skrbi nima (dopuščam pa tudi to), da ni bolan, da mi še vedno veliko ljubeče izraža čustva…, toda če dobi spolni namig, se umakne. Ne vedno, pogosto pa. Čutim tako. Želja po seksu je s trikrat tedensko skopnela na dvakrat mesečno. Tudi to je normalno, pa vendar neobičajno in nerazumljivo.
Predvidevam, da se srečuje s pomanjkanjem libida in kot posledica občasno tudi z “mehkejšo” erekcijo. Meni to sicer ni moteče, se pač bolj potrudiva, pa je vseeno lepo. Skrbijo pa me njegovi umiki, ker se zapira. Predvidevam, da se čuti nemočnega, a ne vem, kako naj mu pomagam.
Imate tudi vi podobne izkušnje? Kako jih rešujete? Naj se odrečem seksu in pustim, da stvari tečejo s svojim tempom?
Bom v spomin na doktorja Ruglja citirala sledeče:
“Po mojih poklicnih in osebnih izkušnjah potrebuje telesno in duševno zdrav moški (ki ne kadi, se ne prenažira, ne pije preveč in prepogosto , ki se redno ukvarja z aerobno vadbo in ki je zasidran v poklicanosti ter živi v tvornem partnerstvu z ljubljeno in ljubečo ter spolno razigrano ženo), dva do tri dobra spolna odnosa vsak dan, tja do 70 leta in dlje. Tisti moški, ki tega ne zmorejo oz. ne potrebujejo, so veliki revčki, zakompleksani, saj se zavedajo, da niso kos spolnim potrebam svojih partnerk.”
“Vsi spolno prebujeni ljudje smo na določen način obsedeni s spolnostjo tako rekoč od rojstva do smrti. Kdor te obsedenosti ne premore, je seksualni invalid, torej socialno nerazvit in v življenjskem smislu manj vreden človek. To dejstvo je važno vedno zelo poudariti, da onemogočimo škodljivost pomembne vloge raznih celibaterjev in frigidnih tercijalk.”
Glede mnogih stvari se nisem strinjala z njim, ampak kar se seksa in alkoholizma tiče, pa popoloma.
Mislim Žogca, tole je pa res neumesen odgovor.
Tudi če se strinjaš s tezami dr. Ruglja to ni odgovor Andropavzi. Ona namreč govori o aktivnem spolnem življenju v zakonu, ki je v zadnjem času iz (njej) neznanega razloga izumru.
Odgovori, ki si jih podala ti pa obsojajo in ponižujejo ljudi, ki sploh ne znajo/zmorejo prebuditi spolne sle v sebi.
Strinjam se, res je. Nihče mi ne bo rekel, da je trikrat na dan neizvedljivo. Enkrat zjutraj, dvakrat zvečer. Če kdaj manjka časa, se pač malo pohiti. Nihče mi ne bo rekel, da smo tako zelo zaposleni, da si ne bi mogli ene ure na dan vzeti za seks. Če samo pogledaš, koliko moških je ob večerih v fitnes centrih. Namesto da se dve uri znojijo na tistih napravah, naj se znojijo v postelji. Če lahko vsak večer gledajo CSI, Bones in ne vem, kaj še gledajo, lahko tudi seksajo. Edino, ko je Liga prvakov, svetovno ali nogometno prvenstvo v nogometu, takrat se moškega ne sme motiti, sicer pa … Meni noben moški še ni zamenjal zamenjal olja na avtomobilu, nikoli mi noben ni opral avtomobila, nikoli mi noben ni zamenjal žarnice na luči, nikoli popravil nobenega gospodnjskega aparata, skratka nič od nič. In če se jim še seksati ne ljubi, kaj naj potem počnem z njimi? Potemtakem lahko živim tudi z žensko.
Vem, tega se zadevam. Tistega dne, ko je umrl doktor Rugelj, sem pač hotela citirati eno, dve njegovi izjavi. In se mi je takrat to zdela najbolj primerna tema. Čeprav zdaj vidim, da ni bila. Zato se opravičujem avtorici teme.
Žogca, iz tvojih odgovorov razberem, da si nad moškimi zelo razočarana.
Iz mojega pisma podobnega odnosa do moža zanesljivo nisi mogla razbrati.
Potrjujem, res je mogoče seksat tudi trikrat dnevno, a to so le posamezna obdobja v daljšem zakonskem stažu. Tako kot pri vsem drugem, so tudi pri seksu nihanja, enkrat več, drugič manj. Če so usklajena med partnerjema, je odlično, če niso, je malo težje. Vendar se preživi.
Petdeseta pa moškemu pomenijo neko prelomnico in kar veliko jih je, ki se začno počutiti stare, soočajo se z minljivostjo, občasno jim zataji tudi njihov najljubši prijatelj. Nekateri si omislijo mlajše ljubice, ki jim poživijo libido, drugi posegajo po viagri.
Vse to razumem, celo ne obsojam. Toda, ko se tvoj partner začne soočati s podobnimi problemi, bi mu rada pomagala, a mu hkrati ne dala vedeti, da je pomoči potreben. Ravno zato me zanima, kako se drugi pari spopadate s temi problemi. Moram priznati, da si kar težko predstavljam, da bi si bila blizu tako poredko.
Gotovo to ni problem le moških, temveč tudi žensk.
Meni noben moški še ni zamenjal zamenjal olja na avtomobilu, nikoli mi noben ni opral avtomobila, nikoli mi noben ni zamenjal žarnice na luči, nikoli popravil nobenega gospodnjskega aparata, skratka nič od nič.
Hm, Žogca, na to tvojo trditev lahko rečem le to, da sočustvujem s teboj. Žal mi je, da nisi nikoli naletela na takega moškega, vendar ne meči vseh moških (in hkrati nas žensk) v isti koš, kajti marsikatere imamo doma takšne, ki perejo avte, popravijo vse možne zadeve (od štedilnika, fena, pralnega stroja naprej..). Tisto glede vsakodnevnega (in še to) trikratnega seksa pa… Očitno to ne počnete iz užitka, ampak načrtujete – “joj, danes sva samo enkrat, moreva še 2x”. To ni norma, seks je nekaj spontanega in iz ljubezni storjenega. Torej, na vašem mestu (posebej na tvojem Žogca) bi se krepko zamislila nad svojim življenjem in posebej – izbrancem oz. fantom. Se kdaj vprašaš, čemu te potem on ima? Očitno samo za seks… Žalostno … Očitno nam emancipacija ni uspela, saj smo še zmeraj tam, kjer smo bile včasih.
Lep pozdrav!
Sie
Ja zakaj pa imamo partnerje najprej za sex,daj-dam,za razplod itd..potem pa vse ostalo,ko si boste to enkrat priznal,vam bo vsem lažje,igramo se neka superiorna bitja,smo pa le živali z kao možgani,veste kaj lačen,žejen,nepotešen,brez strehe nad glavo,brez denarja za osn.prež…takrat vsa pamet popusti,čustva-kaj je to že??takat ne vidiš nič razen hrane,vode,sexa,tople sobe..vem da me boste zdej označl za primitivno,ampak me prav briga.
Meni tudi študent v avtopralnici z veseljem avto sčisti,dobi lep tringlt..isto je s partnerjem,bol se bo avto svetu,boljši bo sex..in zdej rečte ,da ni vse dam,daš..
In kaj je tako narobe,če imaš -te ima nekdo za sex,ti pa njega ali on tebe za nekaj drugega..
Če imaš nekoga za denar še gre,ampak da pa imaš nekoga za sex,pa taka groza in strah-kot da je to nekaj svinsko umazanega-ne je le čisti nagon in užitek..tako kot dobra hrana in dobra pijača.
Pa ne zdaj začeti kaj pa čustva itd..ja super je če so,če jih ni pa se tud svet ne bo porušu-še vedno ostane dober sex.
Dejte no a vaši moški al pa ženske vas pa nimajo med drugim tud zarad sexa,če vas nimajo je potem vse skupaj zelo žalostno.
pa brez zamere..
kreganje katera ima prav namesto odgovora – zelo žalostno.nobena seveda ne pomisli na Zavračano in njen problem.
Zavračana svetujem ti, da začnes opazovati kaj vse se je še spremenilo v vajinem zakonu. To je kar težka naloga, ker po tolkikih letih vidimo zakon tako kot sami želimo in kot je dejansko stanje.
Se manj pogovarjata, ti nič ne pove o službi, ima veliko svojih hobijev, je spremenil nekaj vsakdanjih navad, je večkrat zamišljen?
verjemi mi, da ena težava nikoli ne pride sama, to izmikanje seksu lahko pomeni marsikaj. Odpri oči!
Jaz osebno sem premlada za težave, kakršne ima avtorica te teme, vendar se ne bi strinjala z nekaterimi zgornjimi izjavami. Če ima moški motnje erekcije, kar je ona dovolj jasno napisala, ljubica nikakor ni prvo, na kar bi morala ženska pomisliti. Motnje erekcije imajo za posledico padec samozavesti, moški pa slednje mora imeti kar nekaj, da zbere pogum in gre orat “tujo njivo”. Če se vama je nekajkrat primerilo, da je bil zaradi svojih težav nezmožen spolnega odnosa, se meni zdi logično, da se zdaj spolnim odnosom izmika v strahu, da znova ne bo mogel in boš znova razočarana. Tvoj mož potemtakem ima zdravstveno težavo, za katero je potem pravi naslov zdravnik. Kako pa moškega pripraviti do tega, da obišče zdravnika, to pa je umetnost posebne vrste. Že če gre za angino. Kaj šele v takšnem primeru.
Ne bi rekla, da sem žrtev, ker si hudo saharsko sušo povzročam sama. Ker imam neko bolno fiks idejo, da moram biti zvesta nekomu, ki se z menoj sploh ne pogovarja. Razumi, če lahko. Kandidatov za zalivanje je v izobilju. Kot ima Žogca trenutno v izobilju izgovorov, zakaj prav danes ne more.
Ker očitno na seks gledaš kot na nekaj, kar si moški želi, ženska pa mu ustreže, ker je to seveda način, da moškega obdrži. Povsem očitno. Ker če bi ti bila emancipirana, ne bi vprašala, ali imajo oni mene samo zaradi seksa. Ampak bi vprašala, ali imam jaz njih samo zaradi seksa.
Čeprav se sicer strinjam, da je to najbolj verjetna razlaga, vseeno ne moremo kar izničiti možnosti, da zamenjujemo vzrok in posledico. Erektilne motnje so res lahko vzrok izmikanju spolnosti, lahko pa so tudi posledica nečesa na čustveno-psihični ravni.
Enkrat ena je, da brez odkritega pogovora ne bo nič. Je pa razlika, ali ima mož zgolj načeto samozavest zaradi fizičnih težav z erekcijo ali pa so težave z erekcijo samo pokazatelj določenih sprememb v njegovem čustvenem življenju.