uvajanje goste hrane
Zdaj pa vi men povejte:
a ste res vse začele z gosto hrano striktno po 6 mesecu?
Mi smo začeli pri petem in me vsi tu okol prav čudno gledajo kako to da ne upoštevam pediatrovega nasveta. Tudi na posvetovalnici sem pač dobila “zapoved”, da naj kar lepo dojim do 6. meseca potem pa naj začnem z uvajanjem.
In zakaj sem začela prej. Ker se mi je mala zbujala na 3 ure (kar se prej ni nikoli pač samo enkrat do dvakrat na noč), ker sem jo morala dojiti tudi čez dan kar naprej, tako da mi od enega dojenja do drugega niti ni uspelo “pridelat” dovolj mleka, da bi bila mala zadovoljna.
Posledica: non stop je bila na joški, pa večkrat tudi dirke po kuhinji, da sem ji pripravila še malo adaptiranega, da je bila vsaj sita.
Pa sem si rekla: ne vem kak smisel je, da ji pripravljam umetno mleko (do sedaj sem samo dojila), če očitno rabi več je pa že vseeno če ji potem pripravim gosto hrano kot da ji moram poleg dojenja dajat še adaptirano mleko.
Zdej mi pa prosim povejte, kdaj ste začele?
A je tle še kakšna, ki je začela prej, da to povem vsem tistim, ki me tako zabodeno gledajo kot bi naredila zločin…….
V moji okolici se pač očitno vse držijo knjige in kar zdravnica reče!! – to je zakon.
Roni, malce uporabi iskalnik, pa boš našla čuda. Drugače pa – bolj dojiš, več mleka se dela in ne obratno.
TUdi, če boš otroka hranila z drugo hrano, ne samo z mlekom, se bo otrok zbujal ponoči, saj se verjetno ne zbuja zato, ker je lačen, ampak preprosto zato, ker imajo dojenčki tak način spanja. Malo se zdramijo, pa zopet zaspijo, če zaspijo:))). Nočno zbujanje je nekaj čisto normalnega za naše lumpe. Jaz sem mojega fračka tudi ponoči veliiiko dojila, bil je nedonošen, ampak otrok zdaj pri 10. mesecih lepo dohaja ostale “normalno” rojene otroke. Je bilo kar naporno, ampak se vse obrestuje.
Jaz sem pričela z gosto hrano po 6. mesecu, ugotavljam pa, da mamice začnejo z uvajanjem čisto različno, iz čisto različnih razlogov. Nekatere prej, nekatere celo kasneje. Malo povprašaj ženske generacije naših mam, kdaj so one začele z uvajanjem. In zelo redko katera je dojila. Trendi se spreminjajo, ugotavljanja strokovnjakov tudi. Ampak, glede ne to, da imamo ženske prilepljene prsi, ki so še zdaleč bolj uporabne kot samo za dekolteje, je moje razmišljanje takšno, da jih bom pač čimbolj uporabila tudi za namen hranjenja:)).
Ti misli s svojo glavo, pa občasno si jo dopolni s kakšno literaturo in otrok ti bo tudi povedal, kaj pobrebuje.
Bacilka.
Vsak otrok je svoja osebnost, zato ima tudi svoje lastne potrebe in želje. Zato je najbolje se ravnati po njih. Nam so svetovali, da pričnem z dodajanjen po 5. mesecu, pri 8. mesecih pa naj bi otrok že lepo vse jedel (razen prepovedane hrane) in celo zabičano mi je bilo, da ne kasneje. Všeč pa mi je bil en sestavek v knjigi, kjer navaja, da pričneš otroku dodajati ko:
– mu ne zadostuje več mleko (se ponoči večkrat zbuja)
– se pri mizi, ko jedo ostali veliko slini in cmoka
Moj bo kmalu star 5,5 mesecev in če mu pokažem žličko se kar zakadi vanjo. Cmoka sto na uro, tako da sem se odločila, da bom pričela z dodajanjem.
Pri prvorojenki mi je bilo rečeno, da se prične dodajati pri 4,5 mesecih, pred 15 leti so pričeli dodajati že pri 6. tednih. Kot vidiš se ta doba daljša, kar je normalno zaradi vse nesnage ter slabše kvalitete hrane, kot je bila včasih.
oj, no sej si dobila že veliko mnenj. Moja je zdaj stara 4 mesece in se polno doji. Pri 5 ji bom začela dodajati zelenjavo, pri 6 še ostalo. Če bo dobro jedla jo bom v enem mesecu odstavila. Zakaj? Dojenje je zame napor, dojim z nastavki, boli me, nikamor ne morem za več kot 1 uro, ne morem shujšat in mi je slabo samo če se pogledam v ogledalo…
Ko ji bodo zrasli zobki je zame to znak ko je treba začet probavat z drugo hrano. In če bo šlo super, če pa ne – bomo pa dojili.
Priporočila so se spremenila zato, ker se je izredno povišalo število alergij in obolenj pri otrocih, ki so začeli z gosto hrano pred dopolnjenim šestim mesecem. Uradno priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije – WHO, da naj bo otrok polno dojen najmanj šest mesecev, velja od maja 2001. Ob rezlutatih zadnjih raziskav pa se pediatri vedno bolj nagibajo k temu, da se ta meja celo še podaljša – proti devetemu mesecu oz. prvemu letu.
Ne zdi se mi smiselno točno določati neko datumsko mejo. Bolj kot to je pomembno, da otrok pokaže znake zrelosti za uvajanje goste hrane. Zdrav dojenček, ki je “zrel” za gosto hrano, naj bi:
– samostojno in dobro sedel
– imel razvito koordinacijo roke-usta
– izgubljal izrazit refleks izplazenja jezička, ki je potreben za sesanje
– otrokova prebavila so že dovolj zrela za sprejem druge hrane (nezrelost vidimo tako, da otrok izloča cele koščke neprebavljene hrane)
– je sposoben hrano prežvečiti in pogoltniti
– dobiva ali že ima zobe in ima veliko željo po žvečenju
– kaže izrazito zanimanje za hrano na krožnikih družinskih članov in grabi hrano z njih
– nenadno povečanje števila podojev (ki nimajo vzroka v bolezni, zobenju, poskokih v rasti ali zaradi spremembe običajnega načina življenja v družini) ki traja več dni skupaj.
Moji so začeli z gosto hrano takole:
– prvi: pri treh mesecih (po takratnih priporočilih)
– druga: okoli 13. meseca, prej se je samo dojila, gosto hrano je zavračala
– tretji: po dopolnjenem šestem mesecu, ko je očiju ukradel prvi krompir s krožnika 🙂
*********
“Love is the answer to the final question you ask” – Unknown
Cicamica,
tole je dobronamerno: če te dojenje še vedno boli, delaš nekaj narobe in je to potrebno popraviti ali odstraniti mroebitne vzroke za te težave. Priporočam ti, da prebereš:
boleče bradavice:
nastavki:
Seveda lahko ob dojenju hujšaš. Pravzaprav je dojenje samo (seveda tudi ob raznoliki in zdravi hrani in primerni telesni aktivnosti) najboljša metoda hujšanja:
hujšanje:
*********
“Love is the answer to the final question you ask” – Unknown
Še 1x mami, tudi jaz:). Sem ravno včeraj pod drobnogled vzela vse, kar sem tisti dan spravila v želodec. Ni bilo veliko, ampak za posedanje pred računalnikom, za gospodinjska opravila, polžji sprehod in ostale počasne, ponavadi z ritjo na mehko podlagi povezane, traparije res ne potrebujem vnosa čokolade in tortic:).
Se bomo morale bolj “strokovno” lotiti topljenja. Mogoče bo pa poletna aktivnost naredila svoje:)))).
Bacilka.
Mami,
samo za tvorbo mleka porabi povprečna ženska okoli +/- 500 KCal dnevno. Če se prehranjuješ zdravo, in raznovrstno in če se dovolj giblješ, bi morala težo zagotovo počasi in postopoma izgubljati.
Normalno naj bi zdrava ženska, ki se pvoprečno giblje, uživala povprečno 1500 do 1800 kCal dnevno. Če uživaš več, presežek pač ostaja in se nabira, pa če dojiš ali ne.
Kakšen je tvoj jedilnik, kaj ješ, kdaj ješ, kako ješ, kakšne kombinacije živil uživaš?
Velikokrat doječe matere po porodu uživajo predvsem ogljikove hidrate in beljakovine, zelo malo pa sveže zelenjave, sadja in vlaknin. Kako je s tem pri tebi Mami?
Seveda ni vse odvisno samo od prehrane in gibanja ampak tudi od tvoje telesne presnove, zdravja, starosti, itd…
*********
“Love is the answer to the final question you ask” – Unknown
Zlatolaska, meni pa nekaj ni jasno. Kako se je lahko v zadnjem času tako povečalo število alergij zaradi zgodnjega uvajanja goste hrane, če pa vsi vemo, da so naše mame uvajale gosto hrano še veliko prej, pa je bilo takrat manj alergij? A ni mogoče problem v nekvalitetni hrani, ne pa v samem zgodnjem uvajanju? Pod zgodnje uvajanje mislim po 4. mesecu.
Lp, Monstro
Zdravo!
Tudi jaz bom prej začela z uvajanjem goste hrane, verjetno pri 4, 5 mesecih. To mi je priporočala pediatrinja, saj ima moj pikec pri 3 mesecih že 8 kg in mu moje mleko verjetno kmalu ne bo več zadostovalo. Že sedaj se čez dan dojiva skoraj vsako uro. In zato vem, kako je to naporno. Ponoči sicer jeva samo enkrat, ko pa bo hotel jesti pogosteje, bo to verjetno znak za začetek hranjenja z gosto hrano.
Priporočam ti (nasvet naše pediatrinje), da predvsem paziš, kaj mu daješ: čim bolj naravno in svežo hrano (čimmanj že pripravljene: fruteki itd) ter hrano brez alergenov (glutena…). Poleg tega pa spremljaj njegov kakec: če je prisotna sluz s koščki hrane je to znak, da črevo še ni pripravljeno.
In z velikim zadržkom upeštevaj knjige ter nasvete ostalih: otroci so različni in imajo zato lahko različne potrebe!
Pa dober tek!
Goga
Monstro,
sama pravim, da je najbolj prav, da upoštevamo individualne potrebe in znake, ki nam jih kaže naš otrok. Ni potrebno kar takoj verjeti vsem novotarijam.
Ko gledamo na to, da je uvajanje goste hrane pred 4. mesecem bilo dobro za cele generacije otrok in so čisto Ok gor zrasli. To je že v redu. A naj naredim primerjavo z otroškimi sedeži v avtu: včasih jih niso uporabljali in tudi smo cele generacije lepo gor zrasle ko nas je premetavalo po zadnjih sedežih avtomobilov. In smo zdaj zdravi in zadovoljni, kajne? Toda, pred dvajsetimi leti je bilo na cesti mrtvih 70 otrok, danes pa jih je zaradi večje varnosti in uporabe avtosedežev morda 30. To pa je bistvena razlika kajne? Zelo podobno je pri hranjenju in zdravju otrok.
Prav v teh letih zgodnjega uvajanje goste hrane (6 tednov – 4 mesece) je sledil skokovit porast črevesnih okužb, obolenj, ušenih vnetij, astme, bolezni dihal, raka, alergij, slabše imunosti,… in najhujšega – smrti otrok! Res zelo skokovit porast! Pa ne samo smrtnosti otrok ampak tudi težav v kasnejšem življenju (povišan holesterol, osteoporoza, rak, diabetes,…).
Ko so začeli raziskovati vzroke temu pojavu, z raziskavami ki seveda niso bile financirane od industrije otroške hrane, so znanstveniki šele začeli dobivati osupljive ugotovitve o pomembnosti dojenja in kasnejšem uvajanju goste hrane.
Da, strinjam se, velik problem je lahko tudi v nekvalitetni hrani in tudi splošno onesnaženosti okolja. Industrija otroške hrane nam kar naprej sugerira, kako so nadomestki, kupljene kašice in vsa šara potrebni in dobri za našega otroka. Pa zagotovo niso. Najboljša hrana je tista, ki je pridelana s čimmanj pesticidi, gnojili in ki je čim manj industrijsko obdelana. Otroška instant hrana zagotovo ni v slednji kategoriji.
Monstro, poleg tega trend povečanje alergij ni opazen šele v zadnjih dveh, treh letih ampak v zadnjih dveh, treh desetletjih. Največ alergičnih ljudi (ki pa zato prenašamo gene na svoje otroke!) je v naši generaciji 20-40 letnikov. To je generacija, ki ni bila hranjena z materinim mlekom ampak nadomestki, še bolj pogosto pa s kravjim mlekom. In to je generacija, kjer so uvajali zgodno uvajanje goste hrane, že pri šestih tednih. Naše alergije so skrite, a izbruhnejo na plan (koliko ljudi te generacije ima seneni nahod, ki ga pred stotimi leti skorajda niso poznali?). Alergije so po zakonih genetike potem še bolj izražene pri naših otrocih, nanje so najbolj občutljivi prav otroci do prvega leta starosti.
In potem so s sistematskimi raziskavami ugotovili, da so zdravstvene težave otrok v izrednem porastu, zato so začeli priporočati gosto hrano pri treh mesecih, nato pri štirih, zdaj pri šestih,…
Pa še en razlog je: alergije, astma, celiakije in določene presnovne bolezni včasih niso bile tako prepoznane tako kot so danes. Včasih so otroke označili s “failure to thrive”, ko bi bilo dovolj samo to, da bi šli na dieto in normalno rasli ter se razvijali. Še prej pa so takšni otroci, žal – umirali.
*********
“Love is the answer to the final question you ask” – Unknown
Enako kot Monstro, Tudi sama se že nekaj časa sprašujem enako kot Monstro.
Sem zrasla na vasi in vem, da nas je veliko gor zraslo ob kravjem mleku in ob zgodnjem uvajanju hrane – pa nobenih alergije – je pa res, da takrat ni bilo veliko eksotike, večina hrane je bilo pridelane doma. Tudi za alergijo na cvetni in podobne prahove sem prvič slišala šele, ko sem prišla v mesto v srednjo šolo. Samo za enega osnovnošolskega sošolca vem, da je bil alergičen in to na čebelji pik, ostali (čez 40 v dveh paralelkah) nič. Vem, ker smo imeli COŠ in smo vsi v šoli jedli malico in kosilo.
:))) Sicer sem pa tudi za celulit zvedela precej pozno, pa vendar obstaja ta…
Svetovna zdravstvena organizacija WHO je 2. aprila 2001 izdala poročilo svojih izvedencev.
Strokovnjaki so sistematično pregledovali znanstveno literaturo, katerih raziskave so primerjale polno dojenje do 4 meseca starosti in polno dojenje polnih 6 mesecev.
Opazovali so različne faktorje: pri dojenčkih – rast, stanje železa, obolevnost, atopične bolezni (alergije) in motorični razvoj; pri materah – poporodno izgubo teže in amenorejo (odsotnost menstruacije).
Raziskave in skrbna opazovanja so pokazale, da polno dojenje najmanj 6 mesecev izrazito pripomore k manjšemu številu okužb prebavil in drisk, manjši obolevnosti otrok, daljši laktacijski amenoreji (odsotnosti menstruacije) pri materah in hitrejši izgubi teže mater po porodu. Tako WHO izrecno priporoča polno dojenje najmanj 6 mesecev.
*********
“Love is the answer to the final question you ask” – Unknown
Ni nujno…
Sama sem iz porodnišnice prišla kar z zadovoljivo kilažo (skoraj tako kot prej) pa sem, odkar dojim, pridelala že 3,5 kg. Zakaj???
Enostavno zato, ker me dojenje zelo zelo izčrpa in utruja in prvo kar naredim, ko končam z dojenjem je, da se zakadim v piškote!!!
vem, napaa, mpak si ne morem pomagat.Tako kot rabim sladkor sedaj ga nisem nikoli v življenju.
Roni tebi pa tole: moj sine je star dobrih 5 mesecev in sva počasi že začela.
Se zgodi, če pritisnem pošlji preden preberem.
Zlatolaska, res si se potrudila, si me skoraj že prepričala.
Moj mali je na prilagojenem mleku že od rojstva (dodatek je dobival že v porodnišnici, zaradi hude zlatenice, moje mleko pa še ni prišlo in…ne vem, zakaj vedno začutim potrebo, da se opravičujem, ker sem s kvazidojenjem in črpanjem vztrajala skoraj dva meseca…zame in tako kot so se stvari odvijale zelo dolgo časa, za marsikatero zagovornico dojenja zelo kratko). Pustimo to.
Zanima me, če mogoče veš ali je bolje, da s prilagojenim mlekom nadaljujem do šestega meseca ali je v tem primeru vseeno, če začnem dodajati, dobro domačo eko hrano?
@lka, modro si povedala in me spomnila tudi na še en zelo pomemben faktor pri nastajanju alergij: “res, da takrat ni bilo veliko eksotike, večina hrane je bilo pridelane doma”.
V prazgodovini so ljudje uživali tudi prek 2.000 različnih vrst živil (od koreninic, zeli, listkov, zraslih v različnih letnih časih).
Današnji človek uživa povprečno 200 živil. Ki so povečini industrijsko pridelana ali obdelana s konzervansi in barvili, genetsko modificirana, itd, itd….
Pa še en faktor je, ki ga šele dokazujejo – vpliv cepiv in cepljenja.
Zanimivo je, da moja hčerka, ki je hud alergik, normalnih živil za naše področje (pšenica, druge žitarice, kravje mleko, vse sadje in zelenjava) prva leta ni mogla uživati, na vse kar smo ji dali je razvila alergičnoreakcijo.
Lahko pa je uživala razna živila, ki niso značilna za naše geograsko področje. Moja (čisto osebna) in nedokazan teorija je ta, da je odpor na tovrsto hrane prinesla že s seboj – z mojimi geni. Na živila, ki jih jaz nisem uživala, namreč alergij nikoli ni razvila.
Aja, pa tudi jaz sem kar pošten alergik. Pa sem tudi zrasla na vasi, nisem živela v sterilnem okolju in sem bila od prvega dne hranjena s kravjim mlekom. Vidiš, vse je odvisno od posameznika.
*********
“Love is the answer to the final question you ask” – Unknown