Zanima me, ali svojim malčkom dovolite, da pri jedi z rokami segajo v hrano. To naj bi bil sicer način, s katerim se otrok uči jesti sam, ampak naš 10 mesečni dečko še vedno samo paca. Neznansko fino se mu zdi, če zagrabi celo pest hrane in z njo pomaže čim večji del mize, niti enkrat pa še ni ničesar prinesel v usta. Prosim za vaše izkušnje.

Ja, dovolim, poskušam mu pa pomagati, no, zdaj pri 19M mu ni treba več veliko, kako naj spravi hrano tudi v usta. Uči se tudi tako, da maže mizo, meče hrano naokoli itn. Skratka, izkušnje dobiva. Je pa to težko prenašati, vsaj meni ni lahko, čeprav na mizi nimamo prta in na tleh ne preproge, preprosto sem tako vzgojena, da se hrana ne meče okoli ali v smeti, čeprav sem da se mali uči, se včasih težko zadržim. No, ampak je pa vsak dan boljše, dokler je lačen, je lepo z žlico, umazan je le okoli ust,, ko je trebušček poln, se začne pa zanimati za okolico posode in posledice, ki jih lahko pusti hrana na žlici :-))
Malega pa jasno učim, da pri nas hrane ne mečemo naokoli ali v smeti itn, počasi bo že zaleglo!
Veliko užitkov, predvsem pa potrpljenja,

Neja

ja … to je način kako se otrok spoznava s hrano … jo pač na vse možne načine preizkuša in probava … če ti gre na živce se obrni stran :)) al pa fotoaparat v roke in uživaj zraven še ti 🙂

to je faza ki jo pač mora vsak otrok dat skoz!

B.

Tudi mi imamo desetmesečnika doma, vendar se za packanje zaenkrat še ne zanima pretirano. Mu je bolj všeč, če prileti hrana na žlici naravnost v usta. Si pa navdušeno ogleduje žlico, to mora imeti pri skoraj vsakem obroku v rokah, da potem z njo maha in udriha po svoju mizici…
Ja, malo ga opazujemo in mu dovolimo tisto, kar je pač trenutrno aktualno – in ko bo aktualno packanje, mu bomo tudi to dovolili (seveda v omejenih količinah!), saj se le tako naši malčki kaj naučijo. Se pa strinjam – zna biti naporno in predvsem umazano – v tem času bomo pa mižali na obe očesi in pridno pospravili za umetnikom….

lp

Tako se na žalost učijo kako sami jesti, in za kaj je hrana. KEr se razvija občutek tipa v rokah, treba seveda vse z rokami obdelati na vse mogoče načine. Tudi to bo minilo.
REs je težko gledati, kako hrana pristaja povsod drugje, samo v ustih ne. Stvar sem pri obeh tako rešila, da sem jim dala malo hrane na plastičen krožnik in zraven plaštično ali leseno zličo (da ne morejo preveč škode narediti). Medtem ko so s svojo hrano packali, sem jih lahko nahranila. Včasih so me potem posnemali in še sami začeli nesti zličo v usto ali kar z rokami. Seveda pri 10 mesecih bolj malo, ampak začetek je le bilo.
Lepo cujno v roke in na obe oči zamižiti, ali pa pozabiti na vse čistoče in zraven uživati!

Z našo sem se sama trudila dooookaj časa, da sem ji vodila rokico z žličko direkcione v usta. Dokler ni znala sama. Pri 15-ih mesecih, ko je šla v vrtec, je zelo lepo jedla, le pri juhi ji je bilo treba pomagati. Za v roke je pa pri nas trda hrana, pa recimo ribe in to, kar pade s krožnika. Nikoli je nisem pustila, da bi se igrala s hrano. Saj je kdaj pobrodila po krožniku, nikoli pa ji nismo pustili hrane metati naokoli, ker se mi to ne zdi prav. Samo moje mnjenje, mi pač tako vzgajamo. LP!

Jaz sem zoprna (še meni gre to na živce), res težko gledam packanje. Saj ne rečem, kruh, pecivo, sadje… ne dovolim pa prehudega packanja recimo z juho. No, včasih malo popustim, saj vem, da se mora enajstmesečnik naučiti jesti sam. Tolažim se (in tebe tudi), da sem isto ravnala pri hčerki in se je naučila jesti zelo lepo, skoraj se ne popacka in tudi pazi, da ne umaže preveč recimo mize.

Pri 10 mesecih ne more ravno še sam obvladati hranjenja. Jaz sem dopuščala packanje, dokler je bilo vsaj pribljižno s ciljem, da kaj pride v usta (letelo je itak vsenaokrog). Mazanja po mizi pa nisem pustila. Hrano sem umaknila, pobrisala mizo, pa vprašala, če je še lačen. Če je še kazal interes, sem mu dala nazaj, ampak takoj vzela, če ni poskušal jesti ampak odkrito pacal po mizi.