Novi zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov bo verjetno za marsikoga spodbuda ali celo prisila, da bo opustil kajenje. Še boljša spodbuda bi morali biti podatki o zdravstveni škodljivosti kajenja, o čemer je bilo že veliko napisanega. Znane so primerjave tveganja za nastanek različnih bolezni pri kadilcih in nekadilcih. Za kadilce so morda bolj optimistični podatki o koristi opustitve kajenja. V raziskavi ameriškega ministrstva za zdravje so ugotovili naslednje: pri kadilcih, ki nehajo kaditi pred 50 letom starosti, je tveganje, da bodo umrli v naslednjih 15 letih pol manjše kot pri kadilcih, ki nadaljujejo s kajenjem. Tveganje za smrt se začne zmanjševati takoj po prenehanju kajenja in se postopoma zmanjšuje naslednjih 15 let. Po 15 letih je verjetnost za smrt pri bivših kadilcih že skoraj tako nizka kot pri ljudeh, ki niso nikoli kadili. Tveganje za nastanek pljučnega raka se prepolovi 10 let po prenehanju kajenja, tveganje za nastanek raka na požiralniku pa že po 5 letih.

Razlogov za opustitev kajenja je torej več kot dovolj. In dejansko bi si izmed 24% odraslih Slovencev, ki so kadilci, kar dobri dve tretjini želelo znebiti svoje razvade. Večina je vsaj enkrat že poskušala prenehati. Opustitev kajenja pa ni trenutni dogodek, gre za proces odvajanja.

Individualna prizadevanja so uspešna samo pri tistih z resnično močno voljo, ostali rabijo pomoč. Pomoč je lahko psihološka (torej različne terapevtske skupine) ali farmakološka (torej z zdravili). Med zdravili, s katerimi si pomagamo pri odvajanju od kajenja so najbolj poznane različne oblike za nadomeščanje nikotina (žvečilni gumiji, obliži). Pred kratkim pa je Agencija za zdravila odobrila še zdravilo, ki ne vsebuje nikotina temveč vareniklin (Champix). To zdravilo se izdaja izključno na zdravniški recept.

Deluje tako, da se v telesu veže na ista mesta, na katera se sicer veže nikotin (nikotinske receptorje na živčnih celicah). Za razliko od nikotina pa ob tej svoji vezavi sproži v živčnih celicah le manjši učinek. Ta manjši učinek je ravno dovolj velik, da učinkovito odpravi neugodne občutke (odtegnitvene simptome), ne povzroča pa občutka ugodja, kot ga povzroča nikotin. Poleg tega, da zdravilo ne povzroča občutka ugodja, to zdravilo celo prepreči, da bi občutek ugodja nastal ob morebitnem kajenju spozabljene cigarete. Ker zdravilo zasede nikotinske receptorje, se nikotin iz cigarete ne more vezati nanje, in zato ne more povzročati občutka ugodja.

Raziskave kažejo, da je prenehanje kajenja z uporabo takšnega zdravila 4 krat uspešnejše kot brez njega, ter 2 krat uspešnejše kot z uporabo zdravila bupropion, ki deluje na dopaminski in noradrenalinski del živčevja, torej samo s preprečevanjem odtegnitvenih simptomov.

Kot vsako zdravilo, imajo tudi zdravila z vareniklinom lahko neželene učinke, pri čemer pa je pri uporabi tega zdravila težko ločiti neželene učinke zdravila od odtegnitnvenih simptomov zaradi prenehanja kajenja. V raziskavi se je pokazalo, da je zaradi neželjenih učinkov zdravljenje s tem zdravilom prekinilo podobno število ljudi, kot pri zdravljenju s placebom (praznim zdravilom).

Kot vsako zdravilo tudi to ni primerno prav za vse ljudi. To zdravilo npr. ni primerno za nekatere psihiatrične bolnike ter za ljudi, ki hkrati jemljejo nekatera druga zdravila. To je eden izmed razlogov, da se zdravilo izdaja na zdravniški recept, torej se o njegovi uporabi odloči zdravnik. V praksi se je izkazala dobra kombinacija uporabe zdravil proti odvajanju kajenja in žvečenje žvečilnih gumijev. Kadilci so namreč »zaposleni« s cigareto in morajo nadomestiti cel proces z nekim alternativnim dejanjem. Kadarkoli kadilec, ki se odvaja kajenja, začuti potrebo po kajenju, naj vzame žvečilni gumi in trenutna napetost bo popustila. Če sočasno jemlje še zdravila, ki pomagajo pri procesu odvajanja od kajenja, npr. Champix, je verjetnost uspečnega odvajanja bistevno večja.
Kakorkoli že, odločitev za prenehanje je vaša lastna odločitev, ki je prav gotovo pravilna.

prof. dr. Samo Kreft

objavljeno na: http://med.over.net/index.php?full=1&id=12916

Spoštovani dr. Čakš,

Že pred časom sem vas prosila za nasvet, ali moram ob morebitnem pričetku jemanja zdravila Champix opustiti Nicorette žvečilne gumije? Z Nicorettami mi kar gre in jih seveda ne mislim žvečiti večno, vendar pa bi se počutila bolj varno, če bi jih še nekaj časa uporabljala (v kolikor bo seveda potreba) kljub jemanju Champixa, ki ga sedaj jemljem 3. dan. Kakorkoli, takrat ste mi svetovali prenehanje uporabe Nicorett, če se bom odločila za Champix, v gornjem članku pa je govora o uspešni sočasni uporabi žvečilnega gumija in zdravila. A je imel avtor v mislih navadni, torej nenikotinski žvečilni gumi?

Hvala za odgovor in lep pozdrav, Mojca

Spoštovana!

Res je, kar ste ugotovili v zadnjem stavku. Zagotovo ima avtor v mislih običajen ne-nikotinski žvečilni gumi. Dodatno dovajanje nikotina z nikotinskim preparatom odsvetuje tudi sam proizvajalec champixa, je pa taka sočasna uporaba nesmiselna (varenicline-Champix in nikotin tekmujeta za iste receptorje v možganih), ob tem se lahko zmanjša učinkovitost zdravila in poveča možnost stranskih učinkov.
Zatorej vam svetujem, da nikotinski pripravek nadomestite z običajnim žvečilnim gumijem.