Na “glavni” dopust brez otroka?
Me zanima vaše mnenje o tem. Saj vem, da pač vsak živi po svoje in dela kakor mu paše, ampak pred kratkim mi je ena sorodnica vsa ponosna naznanila, da gresta z možem sama na morje za 10 dni, sinček star 1 leto pa bo medtem pri babicah. Seveda sem jo prav zabodeno pogledala in vprašala, zakaj ga ne bosta vzela s sabo. Njen odgovor je bil, da rabita čas zase, pa da je mali še premajhen, da ne bo imel nič od dopusta, onadva pa tudi ne, itd. Za moje pojme totalno čudno razmišljanje. Rekla sem ji, da dopust brez otroka zame ne bi bil dopust in da raje ne grem kot pa da bi otroka pustila doma, potem sva zaključili s to debato.
Pa ne vem, a še kdo prakticira take variante, ali sem jaz čudna, ker se mi to zdi čisto mimo, da ne rečem nesprejemljivo? btw, ne govorim o vikend varianti, ampak o glavnem (kao družinskem) dopustu.
Jaz tega ne bi nikdar naredila. Mogoče kakšen vikend, da si vzameva čas zase, ampak glavni dopust?
Mi smo zdaj družina in večina stvari skupaj počnemo. Brez malega meni dopust sploh ne bi bil dopust.
Ampak ne obsojam pa tiste, ki to naredijo. Če jim je ok in če si bodo res tako napolnili baterije, zakaj pa ne. Če jaz tega ne počnem, še ne pomeni, da je zgrešeno.
Si ne predstavljam, raje ne grem. A naslednjič bomo šli pa že vsak zase? Sej smo ja družina in teh 12 dni na leto je edini čas, ko smo po cel dan skupaj. In tudi v tem, da moraš imeti ves čas oči na malčku, je seveda svoj čar. Je povsem drugačen dopust od tistega, ko smo bili še brez otrok a je vseeno zelo lep.
jah no…mi dva sva šla za novo leto za 5 dni brez tamalega v Lizbono, pa sva šla še prej novembra za par dni na Nizozemsko…pa se mi ni zdelo nič narobe, če je mali ostal doma…saj ne jaz ne on ne bi imela nič od tega…babice pa so z veseljem popazile in izkoristile priliko, da je otrok bil samo njihov
Na poletni dopust pa 100% ne gremo brez njega…
meni se iskreno povedano ne zdi nič takega če starši grejo kam za kak dan sami…verjetno pa bodo kasneje šli še z otrokom kam.
a si pol slabi starš?
Na glavni dopust nikakor ne bi šla brez otroka. Lani nisma imela denarja, pa sploh nismo mogli it, pa mi je bilo glih zaradi ta malega najbolj hudo. Takrat je bil mal čez eno leto.
Prav je, da si tudi ati in mami vzameta nekaj časa zase, tudi to mora otrok sprejeti, midva sma se menla, da če bi imela dovolj denarja, bi prvo šla s ta malim, potem pa še morda mal za sebe (za manj časa). Mmpak o tem lahko le sanjama, ker ni financ.
Sicer pa vsak po svoje. Meni je preživljanje dopusta z mojo družino zelo pomembno, čeprav je pobič včasih naporen ampak to je pač del odraščanja. Ker vem kako je, ko družine nimaš oziroma ko živiš v kvazi družini.
O ja … poznam tudi jaz eno tako svetko, ko je kmalu po porodu vsem okoli razlagala, kako z možem načrtujeta za drugo leto, da bosta šla za 3 tedne na počitnice brez otroka.
Viš … pri nas je kontra … gre moj ta mali na počitnice brez mene … :)))))))) No … smo že bli skupaj, ma zdej gre še eno rundo z babico. :)))))))))))))))) … :(((((((((
pa ženske kaj je z vami?
a imate premal dela same s sabo in svojimi bližnjimi?
zakaj pa to ne bi bilo OK,
če pač potrebujeta 10 dni na leto, da se posvetita en drugemu ni čist nič narobe?
če sta drugače skrbna in dobra starša, otrok ne bo imel življenskih tegob zaradi tega.
a ni bolje tako in bosta naslednjih 300 in nekaj dni živela v razumevanju, medsebojni ljubezni in uživala en z drugim ter bila srečna starša temu otroku, kot da bi šla vsa zmatrana na ta DRUŽINSKI dopust, še bolj naveličana in utrujena prišla nazaj in bi morebiti “prifurala” čez nekaj mesecev celo do ločitve.
a pol bi bile pa spet vesele ker bi o tem imele tle gor za pisat!?!?!?
dejte mal pustit ljudi da živijo svoje življenje in ne bodite takoj TAKO ZGROŽENE nad življenji drugih.
pa tud same si včasih privoščite kaj na meji vaše tolerance, mogoče bo potem več srečnih zakonov, partnerjev in posledično tudi otrok.pa tud ve se boste lahko “pohvalile” s čim takim, da ne boste ravno tako zavistne, kot se čuti v teh vših postih.
pa uživajte v temle lepem poletnem dnevu, same, z otroci, partnerji, sorodniki, prijatelji…..
Na dopustu skupaj smo že bili … celih prekrasnih 14 dni. In ker vem, da otroku morje samo koristi (je velikokrat prehlajen), vendar si jaz ne morem privoščiti več počitnic na morju, je seveda edina in idealna varjanta, da gre še z babico. Verjemi pa, da če bi imela možnost it z njimi bi šla takoj. :))))
Nimam otrok, ampak ko se spomnim svojih otroskih let … Si sploh ne morem predstavljati, da me starsi niso vzeli na morje. Vedno so me. In seveda so me posiljali tudi na morje z babico in dedkom. Ampak ko so bili pa starsi na morju, sem bila vedno tudi jaz.
Meni je pa ravno to problem, da se vsak PREVEČ briga samo zase in postajamo čisto preveč egocentrični. Mnenje o takšnem in drugačnem dogodku si pač lahko vsak oblikuje.
Meni je tako ravnanja nedopustno in resnično ne razmun takšnega materinskega čuta. Taki stariši so preveč sebični in ne verjame, da si tudi tekom leta ne vzameta časa zase, taki se imajo za moje pojme samo preveč radi. Sebe, namreč.