lepo pozdravljeni!

Imam sina, ki bo star 10 tednov. Pred enim mesecem smo bili zaradi zlatenice napoteni na odvzem krvi, pri katerem so ugotovili povišano alkalno fosfatazo (jemljemo 5 kaplic AD3). Sedaj smo imeli kontrolo in se je alkalna fosfataza še povišala, zato moramo sedaj jemati 7 kaplic AD3. Otrok je polno dojen – imava 8 obrokov v 24 urah. Naj še omenim, da je bil rojen v 36 tednu drugih večjih težav nimava. Težak je bil ob porodu 2980 g in dolg 49 cm. Pri dveh mesecih tehta 4920 g in je dolg 57,5 cm. Tako, da lepo napreduje.

1. Zdaj me pa zanima zakaj se ta alkalna fosfataza viša? kakšni so vzroki? 2. Lahko jaz naredim kaj zato (npr. s hrano), da se bo znižala?
3. Kaj lahko to v prihodnje pomeni za mojega otroka?
4. kakšne so lahko posledice, če se to pavočasno ne pozdravi?

Vsi ostali izidi krvi so OK.

Hvala za odgovor

Pozdravljeni, mami 27,
fiziološko zvečanje alkalne fosfataze opazujemo v času rasti ( do 3x nad normalo )in v času nosečnosti ( do 2x nad normalo).
Alkalna fosfataza je ime za več izoencimov (jetrna fostfataza, kostna, intestinalna), pri vas gre verjetno za kostno alkalno fosfatazo. Kostna alkalna fosfataza kaže na presnovno dogajanje v kosteh.
Vendar samo z vrednostjo alkalne fosfataze ni možno napovedati ali je sploh kaj narobe in kaj bi lahko bilo narobe. Je pa normalna profilaktična doza AD3 vitamina 7 kapljic dnevno, torej imate sedaj priporočeno dozo.
Svetujem vam, da vaš pediater pregleda tudi delovanje ščitnice.

Hvala za odgovor!

Pri pedijatrinji smo naročeni 12.07.2007. Bo to dovolj zgodaj ali je bolje, da se za preiskavo dogovorim prej.

Pred mesecem dni mi je pedijatrinja v bolnici rekla, da če se povišana alkalna fosfataza daljše časovno obdobje ne bi zdravila lahko pride do rahitisa pri otroku.In kaj v tem primeru pomeni daljše časovno obdobje.
Ali lahko nastopi samo ta bolezen ali še katera druga?

Hvala

Hvala za odgovor!

Sedaj pa se mi je porodilo še eno vprašanje. Ker smo iz Mariborskega območja moramo široko povijati kljub kolkom A1 do tretjega meseca. Po nasvetu patronažne sestre pa v vročih dnevih fantka široko ne povijamo. Široko ga povijemo zvečer za čez noč. Ali bi bilo zaradi povišane alkalne fosfataze (rahitisa) bolje široko povijati tudi čez dan, kljub vročini, in kljub kolkom A1.

Lep pozdarv!

Pozdravljeni, mami27.
najprej bi bilo potrebno ugotoviti, ali ima otrok res rahitis. Če ima res rahitis, potem je doza D vitamina premajhna, poleg tega je potrebno tudi RTG slikanje.

Rahitis se pojavlja v glavnem pri otrocih. Je bolezen pri kateri gre za nezadostno mineralizacijo kosti, ki je posledica pomanjkanja kalcija ali fosfata v ekstracelularni tekočini. V preteklosti je bila to pogosta bolezen, povzročalo pa jo je pomanjkanje vitamina D.

Če je otrok zadostno izpostavljen sončni svetlobi, se 7-dehidroholesterol v koži pod vplivom UV žarkov aktivira in tvori se vitamin D3, ki se po nadaljnih pretvorbah v jetrih in ledvicah pretvori v aktivni hormon D (glej zgoraj), ki spodbuja absorpcijo kalcija in fosfata v črevesju zaradi česar rahitis ne nastane. Otroci, ki niso dovolj izpostavljeni soncu (kraji z dolgimi zimami, življenje v zaprtih prostorih), ne sintetizirajo zadostnih količin vitamina D. Da ne bi prišlo do rahitisa, dajemo pri nas otrokom, kot preventivni ukrep, kapljice vitamina D3 kot dopolnilo k hrani. Rahitis se rad pojavlja spomladi, ker se vitamin D, ustvarjen prejšnje poletje in skladiščen v jetrih, porabi preko zime. Absorpcija kalcija in fosfata iz kosti pod vplivom PTH, lahko nekaj časa (prve mesece pomanjkanja vitamina D).preprečuje klinične znake rahitisa

Pri rahitisu se v plazmi rahlo zniža koncentracija kalcija, mnogo bolj pa se zniža koncentracija fosfata. Do takšnih razlik pride, ker obščitnice preprečujejo, da bi se koncentracija kalcija znižala in ob najmanjšem znižanju koncentracije povečajo absorpcijo kalcija iz kosti. Nimamo pa regulatornega sistema, ki bi preprečeval padec koncentracije fosfata, povečana aktivnost obščitnic celo poveča izločanje fosfatov v urinu.

Rahitis oslabi kosti. Med dolgotrajnim rahitisom se zaradi kompenzatornega povečanja izločanja PTH pojavlja ekstremna osteoklastična absorpcija kosti. Kost postaja vedno šibkejša, ker osteoblasti izgubljeno kostno maso nadomeščajo z osteoidom, le-ta pa se zaradi pomanjkanja kalcija in fosfata ne more mineralizirati.

Ko se kalcij v kosteh izčrpa, lahko koncentracija kalcija v ECT naglo pade. Pri koncentraciji pod 7mg/dl (pretvoriti v mM), se razvijejo običajni znaki tetanije. Otrok lahko umre zaradi tetaničnega krča laringealnih mišic, če ne dodamo kalcija intravenozno.

Terapija pri rahitisu pomeni po eni strani priskrbeti zadostne količine kalcija in fosfata v prehrani in po drugi dodati zadostne količine vitamina D. Če le tega ne dodajamo se le malo kalcija in fosfata absorbira iz črevesja.

Poznamo tudi na vitamin D rezistentni rahitis, kjer gre za kongenitalno hipofosfatemijo, kot posledico kongenitalno zmanjšane reabsorpcije fosfata v ledvičnih tubulih. Ta tip rahitisa mora biti zdravljen s fosfatnimi pripravki, namesto s kalcijem in vitaminom D.

Vitamin D je ime za dve sorodni liposolubilni substanci, in sicer holekalciferol (D3) in ergokalciferol (D2), ki prepreujeta in zdravita rahitis. Nastaneta po obsevanju rastlinskih in živalskih sterolov z ultravijolinimi žarki. V tem fotokemijskem procesu se cepi vez med
dvema ogljikovima atomoma (C9 in C10). Za delovanje vitamina D (obeh oblik: vnesenega s hrano in sintetiziranega v organizmu) je nujno potrebna še metabolna aktivacija. Aktivna oblika vitamina D je kalcitriol.
Fiziološka vloga vitamina D je pozitivna regulacija homeostaze kalcija. Vitamin D vzdržuje normalne koncentracije kalcija in fosfatov v plazmi, tako da olajša njihovo absorpcijo iz tankega revesa, povea njihovo mobilizacijo iz kosti in zmanjša njihovo izloanje v
ledvicah. Posledica pomanjkanja vitamina D je nezadostna absorpcija kalcija in fosfatov ter znižanje koncentracije kalcija v plazmi. To pa stimulira izločanje parathormona, ki veča koncentracijo kalcija v plazmi na račun kosti. Koncentracija fosfatov v plazmi je nekoliko nižja od normalnih vrednosti. Pri novorojenčkih in otrocih take spremembe povzročijo rahitis,pri odraslih pa osteomalacijo (rahitis odraslih). Pri odraslih se tovrstne spremembe pojavijo pri povečani potrebi po kalciju (nosečnost, dojenje). Gostota kosti se zmanjša in, v nasprotju
z osteoporozo, vsebujejo kosti večjo količino nekalcificirane kostne mase.

Potrebno je nedvoumno ugotoviti, ali gre res za rahitis ter ali gre za rahitis zaradi pomanjkanja vitamina D3. Mislim, da bi se držali navodil ortopeda, na kontrolnem UZ kolkov bo povedal, kako dalje.