Izbiramo najboljšo slovensko znanstvenico-Doc. dr. Irma Virant Klun, univ. dipl. biol.
Velika Janina Akcija
Izbiramo najboljšo slovensko znanstvenico
Doc. dr. Irma Virant Klun, univ. dipl. biol.
Angel upanja za neplodne pare
Ugledna klinična embriologinja Irma Virant Klun je prav gotovo ženska, znanstvenica, žena in nenazadnje mati, o kateri bomo še veliko slišali. Njen revolucionarni uspeh, ko je pred dvema letoma po obisku pri prof. dr. Antoninu Bukovskem v ZDA, uspela v laboratoriju za oploditev z biokemično pomočjo na Ginekološki fakulteti pridobiti jajčne celice iz zarodnih celic jajčnikov žensk s prezgodnjo menopavzo in potem z oploditvijo po metodi IVF tudi prvič na svetu pridobiti zarodke, je namreč prižgal velik plamen upanja za materinstvo tudi pri ženskah, ki so že skoraj obupale.
Tekst: KATJA BOŽIČ
Foto: VITO TOFAJ
»Bistvo vsega je, da matične celice z jajčnika vzgojimo v jajčne celice tudi pri ženskah, ki so jim jajčniki prekmalu prenehali delovati in torej nimajo lastnih jajčnih celic. Tako bi tudi te ženske lahko imele svojega otroka. Trenutno je namreč tovrstna oblika neplodnosti ozdravljiva le z zunajtelesno oploditvijo darovanih celic,« pravi Virantova in dodaja, da bo na to možnost verjetno treba počakati vsaj še kakšnih pet let. Pri raziskavah sodelujejo z mnogimi strokovnjaki, tudi z Reproductive Genetics inštitutom iz Chikaga. Poleg opisanega, pa je pri delu na matičnih celicah jajčnika Irma med prvimi na svetu prišla še do enega revolucionarnega odkritja, namreč, da se je en del teh celic začel razvijati v nevrone. »Naša ideja tako je, da bi folikularna tekočina, potem, ko bi iz nje odvzeli jajčne celice, lahko služila za vzgojo nevronov za zdravljenje degenerativnih nevroloških obolenj.« Kaj bi to pomenilo za vse tovrstne bolnike, če bi enkrat res pričeli s takšnim zdravljenjem, si lahko le predstavljamo! In lahko si tudi mislimo, da so v tujini za to odkritje pokazali izredno zanimanje. Vabijo jo na različne konce in ji ponujajo več kot idealne pogoje za nemoteno raziskovanje. »Nedvomno bi mi bilo delo v tujini veliko lažje in bolj prijazno. Vendar ti nekaj vseeno pomeni zavest, da si uspešen v majhni deželi in da si sposoben vrhunskih rezultatov v dosti bolj skromnih razmerah kot jih nudijo tuje institucije.« Ostaja zvesta Sloveniji.
Od izkušnje do spoznanja in uspehov
Čeprav je dolgo časa nihala med medicino in biologijo, ko se je kot maturantka bežigrajske gimnazije odločala za študij, se je na koncu odločila za slednjo. Po opravljenem magisteriju in doktoratu iz bioloških znanosti, se je na oddelku za ginekologijo in pediatrijo na angleški univerzi Leeds specializirala za klinično embriologijo. »Trenutno pa sem tik pred zagovorom doktorata medicinskih znanosti na medicinski fakulteti v Ljubljani.« Izkušnje si je pridobivala tudi na delu v tujini, in sicer na univerzi Cambridge ter v Parizu na kliniki Cochin, kjer je sodelovala na področju moške neplodnosti. Za delovno področje, ki mu namenja svoje življenje, se je pravzaprav določila na podlagi lastne izkušnje. »Poleg po strokovni, lahko vse skupaj tako razumem tudi po človeški plati,« pravi. Vesela je, ker je lahko sodelovala pri razvoju večine novih laboratorijskih postopkov na področju zunajtelesne oploditve, po katerih so se rodili številni zdravi otroci. »V neverjetno zadoščenje ti je, ko lahko narediš nekaj takega,« preprosto pravi žarečih oči. »Velik uspeh mi pomeni tudi razvoj metode za zamrzovanje humanih zarodkov na razvojni stopnji blastociste (zarodka), ki smo jo patentirali. Eden največjih izdelovalcev gojišč za zunajtelesno oploditev pa je po naši metodi celo izdelal raztopine za zamrzovanje in odmrzovanje zarodkov, s katerimi delajo mnogi centri za zdravljenje neplodnosti na svetu.« S posebnim ponosom govori tudi o dveh svojih knjigah, ki sta dostopni neplodnim parom in vsem, ki jih to področje zanima. Ena nosi naslov Ta čudoviti zarodek – atlas spolnih celic in zarodkov v postopku zunajtelesne oploditve, druga Od nastanka gamet do rojstva, pa je nastala v sodelovanju s Heleno Meden Vrtovec in Tomažem Tomaževičem.
Želja po boljših prostorih
Kar se tiče samega zdravljenja neplodnosti oziroma skrajne oblike – zunajtelesne oploditve, država dobro skrbi za pare, pravi Virantova. »Vsak par ima namreč na voljo štiri postopke zunajtelesne oploditve. V mnogih evropskih državah zavarovalnica krije manj postopkov, v Ameriki pa morajo pari celo sami plačati vse postopke zunajtelesne oploditve.« Kljub velikim uspehom, pri zdravljenju neplodnosti in zunajtelesni oploditvi je namreč izredno pomembna vloga laboratorijske ekipe, ki izredno naporno in zahtevno delo opravlja zelo odgovorno, tudi ob vikendih in praznikih – rezultat, ki daje izjemno zadovoljstvo, pa je dvesto petdeset do tristo rojenih otrok vsako leto, se pri svojem delu sooča tudi s težavami. Ena od njih so gotovo skromne razmere v katerih delajo. »Delamo sicer na odlični opremi, vendar v dotrajanih, pacientom in osebju neprijaznih prostorih. Včasih je delo izredno težko, ker poteka v sistemu, ki je zelo tog, počasen in od človeka zahteva veliko energije, ki bi jo sicer lahko posvetil raziskovalnemu in strokovnemu delu.« Malce pa jo žalosti tudi dejstvo, da zdravljenje neplodnosti na področju medicine še vedno na nek način velja bolj za kozmetično, manjvredno področje, kajti tukaj ljudje ne umirajo in ni toliko urgentnih stanj, kot na ostalih področjih medicine. »Mi pa dobro vemo, kako neznosna je stiska para, ki sedem, osem let ne more imeti otrok. Zato so rojstva otrok, ki jih sicer ne bi nikoli bilo, nedvomno vredni vse pozornosti, podpore in priznanja,« je prepričana.
Ustvarjalna dušica
Pri svojem delu, ki se mu predaja z vsem srcem, ji ogromno pomeni velika podpora njene družine – moža pravnika in sina gimnazijca. Zato skušajo skupni čas, ki ga je malo, čim bolj kvalitetno preživeti. »Zelo rada imam naravo, kjer me pritegnejo drobne stvari.« Ljubi potovanja, v tujih deželah vedno skuša začutiti utrip njihovega življenja, ki ga ponavadi ujame tudi v svoj fotografski objektiv. Poleg vsega pa je zagledana tudi v poezijo. Piše pesmi, žalostne in vesele – odvisne pač od trenutka, in njena velika želja je izdati pesniško zbirko. Po vsem tem, kar je čudovitega že storila za ljudi in naše otročke in kar še seveda bo, verjamemo, da ji bo tudi to kmalu uspelo!
Okvirček:
Irma Virant Klun je dobila nagrado evropske akademije za andrologijo (veda, ki se ukvarja z moško neplodnostjo) za predstavitev raziskave – Zamrzovanje blastocist (zarodkov) pri najtežjih oblikah moške neplodnosti. Na univerzi v Leedsu je za specializacijo dobila nagrado za najboljšega študenta v letniku. Objavlja publikacije v svetovni in domači literaturi; nabralo se jih je že okoli dvesto šestdeset. Bila je tudi nosilka večih raziskovalnih projektov v Sloveniji. Trenutno pa je njena velika želja sodelovati na evropskem projektu za matične celice.
Poudarek »Samo na naši kliniki se je v 24 letih dejavnosti zunajtelesne oploditve rodilo preko 3000 otrok. Vseskozi pa se odpirajo nove in nove možnosti za različne oblike neplodnosti. Prepričana sem, da ravno razvoj na matičnih celicah pomeni velik korak naprej pri zdravljenju neplodnosti v prihodnosti.«
Se pridruzujem zgornjemu postu. Samo za Slovenko leta je ne bi predlagala, ker gospa Irma Virant Klun sigurno ne sodi v isto kategorijo kot gospa Milena Mocilnik. Za gospo Irmo Virant Klun bi si morali izmisliti nov naziv, ker je gospa nedvomno izven kategorije. Po zaslugi njenih prizadevanj je slovenska obmp na vrhunskem nivoju in po moji oceni krepko presega tudi vecino ameriskih fertilitetnih klinik, ki za svoje postope dobijo 20x vecje placilo kot nase. Slovenske zenske imamo res sreco, da nad nasimi otroci bedi gospa Irma Virant Klun.