še vztrajat z vrtcem??
Naš triletnik hodi zadnja dva meseca v vrtec(skoraj že tri, ampak vmes je bil bolan).Imamo pa en majčken problem-zjutraj se vedno DERE, včasih tudi boljh milo joka, da noče v vrtec….Vzgojiteljica je rekla, da se je lepo vključil, da sodeluje, da je…Ko pridemo po njega, ga moramo vedno čakati in prositi, da pride, ker se mora še igrat, risat ipd.Menim, da če bi mu bilo v vrtcu tako zelo hudo, bi verjetno takoj pritekel, ko nas zagleda, tako pa..zjutraj jok, potem pa ga čakamo.Zanima me, menite, da v vrtcu trpi, ali je to le trma našega malčka?Ima kdo podobne težave?
lp, mami
Tako je bilo tudi pri nas vseh 6 let in smo vztrajali do konca-ni bilo druge izbire,pa tudi če bi jo imeli je ne bi izpisali iz vrtca.
Naj ti povem da je sedaj enako s šolo samo da ne joka-govori recimo:jaz pa jutri ne bi šla v šolo…Je pa v 2r /9.
Nič ne moreš pusti ga ,če noče domov se tam sigurno dobro počuti,to so samo jutranje fore-saj pri nas so bile smo jih hitro porajtali.
Veliko sreče!!!
jaz bi na vašem mestu vztrajala … očitno je miškotu všeč v vrtcu samo ti jutranji odhodi … veliko otrok ima zjutraj krizo … tudi našemu se je pojavljala na momente … na začetku velikokrat … proti koncu pa tudi včasih … no … zdej ima vrtca samo še za 2 dni 🙂 in ko ga spomnim na to … mu je kar malo hudo 🙂
skratka … če vidiš da uživa ko prideš po njega ni panike … sploh če je to edino možno varstvo za vas … vztrajajte 🙂
B.
Ne delat zjutraj scen z neskončnimi objemi poljubi in….
Na hitro ga preobuješ in slečeš in nežno potisneš med vrata igralnice, vzgojiteljica ga bo spreejela, ti pa HITRO greš.
Jaz nardim tako, da zjutraj, ko prideva pozdravim (kar glasno) potem pa ko odhajam samo še potiho rečem adijo, da ne bi sinka zmotila…
Definitivno vztrajaj…
Naredi pa preizkus: oddaj ga kot po navadi in greš ven, čez nekaj trenutkov se vrni (pazi, da te ta mali ne bo videl) in poslušaj, kako dolgo še joka…naš se pomiri v manj kot 2 minutah :))
LP, tudi jaz mislim, da morate vztrajati.
Mi smo imeli zelo podobno situacijo. Zjutraj takšno drenje, že ko je odprla oči, je bilo prvo vprašanje, a grem danes v vrtec in če si ji pritrdil je začela in ni ni in ni bilo koncu temu. Ni se dala oblečt, ker da ona ne gre v vrtec, celo pot je jokala, v vrtcu pa da ne govorim. Tam se mi je obesla za vrat in ni spustila, jokala pa tako, da sem bila še cel dan vsa razburjena kaj jaz svojemu otroku delam, kakšne travme doživlja, itd.
Res je, da so imeli (oziroma jo še ima in se sedaj z njo odlično razume) zelo strogo vzgojiteljico z zelo močnim glasom. Pa mi je vzgojiteljica dnevno zatrjevala, da ko pa oddidemo, da je čez par minut pa že vse dobro in se vklopi v igro.
Pa je minilo, tako kot tudi bolezni v prvem letu.
Le vztrajajte, pa bo.
LP
To je pač odziv naših malčkov, ki nasprotujejo vsaki naši želji in zahtevi. Zjutraj si ga dala v vrtec proti njegovi volji, popoldne pa ti malo vrača, ker je jezen, ker si ga cel dan pustila v vrtcu in še tvoja želja je da gre domov, o mami to pa ne bo tako preprosto, hi, hi, hi….
Prepričana bodi, da mu v vrtcu ni hudo, pa tudi to obdobje bo minilo. Naš je imel tudi tako obdobje, ko sem na vratih stala po 10 min, da se je on še igral in mi pokazal kaj vse v vrtcu dela , sedaj pa takoj ko pridem priteče in greva(sedaj je 2,8 leta).
LP
Darja
Če se čez dan vključi, potem ni problem. Samo slovo je pogosto problematično, včasih otroci tulijo samo ko jih oddaja mama (če jih odda oči so čudežno tiho), ker smo mame bolj čustveno naravnane in hitreje popustimo. Drugo kar je, je dooooooolgo slovo in očitno kazanje, da ti je žal, da ga moraš pustiti v vrtcu.
Recepta ni, poskusi naslednje:
– naj ga nekaj časa oddaja v vrtec mož
– vsak dan enako (in zelo hitro) slovo: npr. poljubček, pa-pa, morda pomaha skozi okno…
– sebe prepričaj, da mu je v vrtcu dobro, pa bo tudi on vrtec lažje sprejel, vedeti mora, da mami nima izbire in on tudi ne
– točno mu povej, kdaj ga prideš iskat in ga res tudi pridi iskat
– če ne bo delovalo, poskusi z malo podkupnino, npr. balončkom ali kovancem za v hranilnik, ko prideš ponj
Pa veliko sreče!
Vsekakor vztrajat, veliko je takih, ki zjutraj samo “izsiljujejo mamice”, ko pa odidejo, so pa najbolj glasni.
Samo nekaj nasvetov, ki upam, vam bodo v pomoč.
*Včasih koristi, če jih očki pripeljejo – otrok točno ve, koga lahko izsiljuje.
*Pa pogovorit se je treba – vsak ima svojo funkcijo v življenju, mamica in oči hodita v službo, otroci gredo v vrtec, starejši bratci ali sestrice v šolo…
Popoldan pa se spet vsi skupaj zberejo.
*Pomaga tudi, da vam popoldne otrok razlaga, kaj so delali v vrtcu, pa seveda tiste stvari, ki so njemu bolj všeč še dodatno poudarjate…ste pozitivni. (Sem imela en primer, ko fantek ni hotel v vrtec, popoldan pa domov ne. Potem sem pa slučajno slišala, ko ga je oči v garderobi spraševal: Kako blo? Je blo hudo? Je bla ___huda? S tem je otroku dajal negativen pogled na vrtec in normalno, da je fantek imel probleme.)
*Zjutraj se v garderobi še pocrkljat, na vratih pa samo lupčka, pa pozdravček. Če vi ne veste, če bi že odšli, tudi otrok ne ve, zakaj bi sploh ostal (tud mamica je v dvomih). Otroku pa točno povedat, kdaj pridete in tudi kdo pride (pa seveda obljubo držat). Mu je potem lažje.
*Predvsem pa bit kot starši pozitivni do vrtca, do vzgojiteljic…ker otrok čuti, če niste najbolj zadovoljni… če vi zaupate, bodo tudi otroci.
Brez zamere, ker sem pisala, kot da se vse to vas tiče, govorila sem nasplošno, ker vem, da se v vrtcih to pogosto dogaja in upam, da vam bo v pomoč.
Pa srečno!!!