Z svojim Nejcem (star 10 dni) imava težave z dojenjem, ker imam premalo mleka (30 ml iz obeh dojk skupaj) in po nasvetu sester in porodnišnice in patronažne sestre dodajam mleko v prahu.

Glede na to, da se držvseh “pravil” okoli tega, kako dojiti….., upam, da bova uspela pridobiti več mojea mleka. Kakšne so vaše izkušnje?

PREDVSEM PA ME ZANIMA, KAKO SE JE TO MLEKO OBNESLO PRI VAS (ne mislim katero znamko mleka priporočate, ampak kako je otrok bolj občutljiv in dojemljiv za razne okužbe, bolezni)????

Prosim, prosim, za kaj nasvetov, ker me zelo skrbi (spraševala sem tudi na forumu, kjer strokovnjaki svetujejo, vendar vseh tistih nasvetov okoli pravil dojenja, sem že počasi sita….).

Mamica

Tudi jaz sem imela, kot ti, težave podobne z dojenjem in sem dodajala prilagojeno mleko. Jaz sem moji deklica dala Pikomil1 in do sedaj( 6m) še ni bila bolana, oz. ne vidim nobenega kazatelja, da bi bila bolj dojemljiva za bolezni in okužbe.
Kljub temu, da sem se zelo trudila, da bi polno dojila nama ni šlo.( čeprav imam prsi kot velike baloooone, ha ha)
Srečno!

Hojla,
tudi jaz sem imela podobne težave…lahko ti rečem samo eno in sicer da vztrajaj!!!Pravi naval mleka šele pride pri tebi,tako da še malo počakaj.Pri meni je Zala začela izgubljati na teži po tistem,ko sva prišli domov.In po nasvetu patronažne smo začeli dodajati Aptamil1.Jaz sem bila že živčna razvalina,saj je mala non-stop vlekla in kar naprej jokala.No,trudili sva se do Zalinega 3. meseca,potem sem šla pa samo na prilagojeno mleko,ker se kombiniranje ni obneslo.Pri meni ni dobila dovolj,pa če sem naredila karkoli.Lahko rečem,da sem se prematrala,ampak če zdej nazaj pomislim,bi bilo bolje,da bi se otročku posvečala,kot pa da sem se cel dan ukvarjala samo z dojenjem,pa potem flaška,vmes pa še hitro spumpat vse ven iz joške,da se bo več delalo.Pa se žal ni in pri meni tista teorija o ponudbi in povpraševanju ni držala.Ali pa je bilo preprosto to,da je bilo Zali lažje pit po flaški in se je pri meni samo crkljala.Seveda sem se ful presekirala,ker kamorkoli pogledaš,se piše samo o dojenju in potem se počutiš kar malo bedno,ker tega svojemu otročku ne moreš nudit.Pa da ne bom predolga.Mi smo šli iz Aptamila potem na Milumil in sedaj je Zala stara že 7 mesecev in kar kipi od zdravja.Sploh ni debela,prej pod povprečejem,tako da tisto o zalivančkih ne drži povsem.Pa vse lepo naprej!

Kama!
Sama imam kar srečo, kar se tiče dojenja.
Ker pa je moj tretji malček pri 14 dneh pristal v bolnici, so mu dodajali Aptamil 1 – to sem mu tudi sama dodajala, ko (če) je bilo treba.
Zdaj ima 7,5 m in seveda je tudi že gosto hrano, ostalo se pa dojiva. Tako že 3 m ni pil prilagojenega mleka.
Saj ni nujno, da bo bolj bolan. Potrudi se maksimalno, če pa ne bo šlo, mu dodajaj! Je še zelo majhen in imamš še vse možnosti tudi za samo dojenje!
Vso srečo in iskrene čestitke!
Lp, Mateja

Malčka pristavi vedno, ko se bo zbudil k prsim, da se bo lahko delalo mleko…pa veliko tekočine spij (vodo, čaj, nesladkane zadeve.ne kakih sokov).v lekarni prodajajo prav čaj za doječe mamice-preverjeno! pomaga pri nastajanju mleka!..pa veliko jej…pa bo prišlo tvoje mleko in uživala bosta v dojenju.

Moja hčerka je stara malo manj kor štiri mesece, pa se tudi hraniva na ta način. Do zdaj še ni bila niti prehlajena, pa na teži lepo pridobiva.
Imaš pa srečo, da so ti že v porodnišnici svetovali glede dodatka.
Jaz sem pa to pri nas pogrešala, skratka zdi se mi, da se samo dojenju posvečajo, nam ki imamo pa problem pa premalo.
Lep pozdrav vam in vašim sončkom

Tudi jaz sem imela težave – premalo mleka in totalno natrgane bradavice, tako da sem samo ležala. Vsi so mi govorili, naj vztrajam in tudi sem, dokler sem lahko. Ampak to vztrajanje nima nobenega smisla, če se matrata ti in otrok. Moj sin namreč ni imel tisti čas čisto nič od mene, ker sem bila totalno razdražljiva in nejevoljna, saj me je vse res neznosno bolelo. Pa sem klicala v Porodnišnico, šla h ginekologu, klicala go. Mlinar in povsod so mi rekli isto -naj vztrajam. Pa nisem mogla več. Tako da zdaj sin že lep čas pije mleko Aptamil in je zelo zadovoljen, pravi dobrovoljček, jaz pa sem tudi veliko bolj sproščena.
Hočem reči, da za vsako ceno ni treba vztrajati!!!
Prijeten dan,
S.

Nekaj ne štekam…

Na forumu Dojenje sprašuješ, ker bi rada dojila, tukaj pa pišeš, da si sita nasvetov in pravil. A se ti zdi pošteno, da Karmen kradeš čas, če si se že odločila?

Daj, razloži malo, kakšna so pravila okoli dojenja? Bomo videle, kje je problem in ti lahko kaj pomagale. Če je to tisto kar hočeš.

Saska,
a sem ti RES rekla samo to, da vztrajaš?

Kama,
moj dogovor bo v naslednji uri napisan na forumu Dojenje.

Ne. “Odpredavala” si mi tudi vse tisto, kar sem že sama vedela in sem prebrala na forumu o dojenju: naj pravilno pristavljam, se mažem s kremami, itd. Saj nihče ne pravi, da se nisi dobro odrezala, nasprotno, vzela si si čas in bila zelo prijazna (če si to hotela slišati?). Problem je bil v meni, ker sem iskala neko magično rešitev za moje težave ali vsaj vzpodbudno besedo, da ne bi imela tako slabe vesti, ko sem prenehala z dojenjem, saj sem se počutila kot najslabša mama na svetu, ki svojemu otroku ne nudi le najboljšega! Danes vem, da ti, recimo, ne moreš reči, naj vztrajam z dojenjem, pri tem pa ne veš, da sem imela bradavice tako natrgane, da so se komaj še držale dojke in ne moreš reči, da bo bolje, da se bo zacelilo, če rane ne vidiš, saj se je z vsakim dojenjem na novo odprla. Še dobro, da sem imela patronažno sestro, ki je videla realno stanje in se zgrozila!! Naj povem, da mi danes veliko več pomeni kvaliteten čas, ki ga prebijem s svojim otrokom, kot pa dnevi agonije, joka, neprespanih noči in slabe vesti. Zato še enkrat pravim – dojenje je gotovo najboljše za otroka in vztrajajte, dokler lahko – ne pa za vsako ceno!!
Prijetne dni s svojimi sončki vam želim.
S.

Draga Saska,
ne, nisem želela slišati tega da sem bila prijazna ali da sem si vzela čas. Ampak iz tvojega stavka je bilo razvidno, kot da sem ti govorila le to, da vztrajaj.

Mamicam ki kličejo ali pišejo za pomoč pri dojenju podam informacije (hm, če sem res predavala, se bom resno zamislila nad seboj, ali res nisem imela nobene spodbudne besede?), toda čudežev tudi sama ne morem delati. In VEDNO rečem in tako tudi mislim: prav je, da se odločite tako, kot je najbolje za vas in vašo družino. Kajne?

Da.

Da za kaj?
A za spodbudno besedo, da je nisem imela a za strinjanje glede tega kaj je najbolje za družino? 🙂 🙂

Ojej, danes sem očitno tečna. Če delam napake, jih namreč želim v prihodnje popraviti ind elati boljše, zato sprašujem.

Tudi sama sem se pri prvi hčerki mučila z dojenjem, pa ni šlo. Zrasla je ob “Pomurki”, ker takrat še ni bilo drugih prilagojenih vrst mleka, razen Humane, ki pa je ni prenesla. Pa je danes stara 19 let in zdrava,s praktično prazno zdrav. kartoteko. Pri drugi sem si zadala, da bo drugače. Pa je imela hudo zlatenico, tako, da mi je mleko, lahko rečem, čez noč usahnilo. Tako je bila tudi ta, kljub dobrim namenom, od 3. dne na Apatamilu. Sedaj je stara 6 let in zdrava kot dren. Tako, da je moje mnenje, da je več vredno za otroka, da ima mirno in zadovoljno mamo, kot pa vso živčno in razrvano zaradi premalo mleka ali pa drugih težav z dojemnjem. Lp M

Mislim, da pri tebi ne gre za tečnobo. Očitno moraš imeti zadnjo besedo ali pa se na vsak način skregati. Predvidevam, da se bo zdaj spet vsul plaz nepotrebnih besed, zato debato glede dojenja s tem zaključujem. Želim vse najboljše,

S.

Saska!

Ker zdajle odgovarjam bom spet imela zadnjo besedo? Moj namen ni kreganje in tudi zadnje besede ne potrebujem. Moj namen tudi ni reševanje tega sveta.

Vse kar sem želela je le to, da bi popravila svoje napake, če sem jih morda naredila. Ker vem da po telefonu ne morem vedno biti stoprocentnam saj me moji otroci najraje potrebujejo takrat, ko dvignem slušalko.

Če od mene nisi dobila spodbudne besede, se opravičujem!

Žal mi je, da si me razumela narobe in ti želim vse dobro v tvojem življenju!

Draga Kama!

Tvoj prvi stavek, je tak kot bi ga sama napisala pred dvemi leti. V glavnem tudi jaz sem imela probleme z dojenjem 1 mesec (ni bilo nič mleka, pa še bradavice sem imela 1 mesec čisto ranjene in krvave ). Potem je pa kar steklo (pa še bradavice so se nekako utrdile, prvi mesec je pa res bila velika kriza). Res pa je da sem začela takrat piti vsak dan čaj za dojenje in napitek Dilsana od Milupe (po nasvetu neke med. sestre). V glavnem mislim, da mi je to zelo pomagalo, da je bilo potem dovolj mleka.

Sina sem nekje polno dojila 6 mesecev, potem pa sem mu počasi začela dodajati hrano. Dojen je bil nekje do 8,5 m. V tem času je bil res kar zdrav, ni pa to vedno primer. Naj naveden drug primer 2 otroka iste matere, eden skoz dojen in tudi bolan, drugi otrok nikoli dojen in zdrav kot riba.

Želim ti lep dan!

Vsem se najlepše zahvaljujem za spodbudne besede in upam, da bo vse tako, kot si vsi želimo. Še naprej pa bom vesela vseh dodatnih nasvetov, vaših izkušenj…
Mamica

Tako kot je napisala tinca1, če bi vedela bi se več posvečala otročku kot pa dojenju, ki me je stal živcev in živcev, ko me je moja mala pupa najbolj potrebovala. Sama se odloči kaj je najboljše zate in za tvojo družino, vsi tisti nasveti so pa tko tko za ene držijo za druge pa ne. Koliko časa sem samo prebedela na internetu za informacijami o dojenju, da bi nama steklo, pa preklicala svetovalke in vztrajala, tamala se je pa samo dudkala in nič vlekla. Šele sedaj ko je pupa stara eno leto vidim realno situacijo, da sem bila sebi in njej v škodo, bila sem živčna. Vsi nas nekaj silijo da naj dojimo, nihče se pa nevpraša koliko živcev te to stane, če si želiš pa vseeno ne gre.
Mi smo ji začeli dodajati Comformil in ni bilo nobenih težav, zdravje pa tako kot pri ostalih otrocih, ko so v vrtcu so itak večino časa bolančkani.

Naredi kar ti misliš da je dobro, saj zaradi tega če otroka ne dojiš ne pomeni da ga imaš manj rada.

Veliko poguma in uspeha z malčkom.