Veliko sem slišala o prednostih materinega mleka, ampak kaj pa takrat, ko bi dojenček dobil mleko od druge, ne svoje matere? Situacija: dva tedna star dojenček, ki ga mati ne doji. Zelo dobra prijateljica, ki živi zraven pa ima veliko mleka in dva meseca staro dete. Če bi ta prijateljica tega dojenčka dojila, ali bi imel ta dojenček kaj od tega ali ne? Ali se ne prenašajo te imunske zadeve preko mame? Ima to sploh kakšen smisel ali ne? Prosim svetujte, ker vprašanje ni toliko etnične narave, mislim pa da poskusiti ni greh.

.. ja … včasih so bile dojilje ali kako že :))

sicer nisem stručko za te zadeve … pa vendar mislim … da se materino mleko spreminja … s starostjo otroka ratuje mleko drugačno … bol kalorično in te zadeve … bi ti verjetno kakšna svetovalka znala kaj konkretnega povedati …
mogoče bi bilo malo neugodno kar se tiče nočnega dojenja 🙂

.. sama bi se na vse pretege potrudila dojiti svojega otroka .. če nebi šlo bi si mogoče raje omislila umetno mleko kot dojiljo 🙂 … če ne zaradi drugega … zardi stika ki ga imaš z otrokom med hranjenjem 🙂

B.

Draga “čudna”.
Žensko mleko je živa tekočina, bela kri, vsebuje rastne hormone, prebavne encime in zaščitna protitelesa, ki jih ne more “ponarediti” nobena industrija.

V državah, kjer obstajajo mlečne banke, velja: najprej materino mleko, nato mleko druge matere šele nato prilagojena mlečna formula. Včasih so v ta namen obstajale dojilje. Dandanes tega ni več, predvsem zaradi bolezni in virusov Hepaptitisov, HIV, CMV, in drugih. Zato je dobro premisliti, ali je “dojilja” popolnoma zdrava in psosobna za dojenje še drugega otroka.

V državah, kjer imajo organizirane mlečne banke žensko mleko uporabljajo za preventivno rabo (NEC, med imunizacijskimi terapijami, alergije, Crohnova bolezen, katar debelega črevesja, prehrambene intolerance), zdravljenje številnih obolenj, pri transplataciji organov in post-operacijsko kirurško nego.

Podarjeno mleko v mlečno banko lahko prihaja le od matere, je bila zelo natančno zdravstveno pregledana. Etični pomisleki, da otrok dobiva mleko druge matere, ob vseh varnostnih ukrepih, se tako zdijo popolnoma nesmiselni (razen s čustvenega vidika). Zanimivo, da mnogi ljudje ob misli, da bi njihov otrok dobival mleko druge matere in se jim zdi to nesprejemljivo verjetno ne bi imeli popolnoma nobenih pomislekov, če bi moral njihov otrok dobiti kri drugega človeka, s transfuzijo. No, tudi materino mleko prihaja iz krvi.

Včasih so matere, ki iz različnih vzrokov ali razlogov niso mogle dojiti, najemale dojilje. Razen v nekaterih “primitivnih” kulturah je v današnjem času zaradi pojavnosti raznih obolenj, dojenje z dojiljami ni najbolj sprejemljivo. Kjer še obstajajo dojilje, morajo le te opravljati redne zdravstvene preglede in se seveda v času dojenja tudi izogibati rizkantnemu obnašanju.

Poleg tega so izredno agresivne reklamne akcije industrije prilagojenega mleka in otroške hrane, ki seveda kujejo ogromne dobičke, skorajda uspela prepričati matere, da so njihovi mlečni nadomestki zelo podobni materinemu mleku in najboljši za njihove otroke. Toda to ne drži popolnoma. Mleko je namreč živa tekočina, bela kri, vsebuje rastne hormone, prebavne encime in zaščitna protitelesa, ki jih ne more “ponarediti” nobena industrija. Rudninske snovi in vitamini iz ženskega mleka se v otrokovem telesu vsrkajo z največjim izkoristkom. Tipičen primer je železo: nobeni umetni dodatki železa ne dosežejo tolikšnega izkoristka kakor prav železo iz ženskega mleka, ki je kar 40%. Žensko mleko ima tudi to čudovito lastnost, da se spreminja tudi med samim podojem: “prednje mleko”, ki priteče na začetku, je bolj vodeno in namenjeno temu, da se otrok odžeja, “zadnje mleko” pa je gostejše, bolj bogato z beljakovinami, ki otroka nasiti.

Toda, človeško mleko iz mlečnih bank se ne uporablja izrecno samo za hranjenje dojenčkov. Zakaj vse se uporablja človeško mleko?

• za hranjenje nedonošenčkov (manj infekcij, boljša rast pri FTT)
• nekateri otroci ne morejo uživati nobenega prilagojenega mleka (intolerance na prilagojena mleka, alergije, druge med. situacije)
• za zmanjšanje infekcij pri transplataciji jeter pri odraslih
• materino mleko je mnogo lažje prebavljivo kot vse druge alternative
• otroci so bolj zdravi (tudi kasneje) in hitreje napredujejo
• neonatalne infekcije in bolezni so 6 do 10x manjše, če so otroci hranjeni z materinim mlekom kakor s katerim koli drugim nadomestkom

Prehrambena uporaba človeškega mleka:
– nedonošenost
– malabsorbcijski sindromi
– ledvične okvare
– prirojene nepravilnosti metabolizma
– kardiološki problemi
– zdravljenje opeklin
– zdravljenje otrok, ki ne pridobivajo na teži
– sindrom kratkega črevesa
– prehrambena intoleranca
– post-operacijska kirurška nega
– težko dihanje, astme, bronhitisi
– zdravljenje levkemije in raka pri otrocih

Medicinska/terapevtska uporaba:

Zdravljenje infekcijskih obolenj
– neustavljiva driska
– gastroententitis
– zastrupitve pri otrocih
– sepsa
– pljučnica
– vnetje očesne veznice

Post-operacijska uporaba
– popkovna kila
– gastroschistis
– zaprtje, črevesne zapore
– kirurška zdravljenja črevesja

Imunska obolenja
– večina alergij
– pomankanje imunoglobulinov IgA

Transplatacija organov (tudi pri odraslih)

Neinfekcijske črevesne bolezni
– gnojna vnetja debelega črevesja
– sindrom razdražljivega črevesa

Preventivna raba:
– NEC
– med imunizacijskimi terapijami
– alergije
– Crohnova bolezen
– katar debelega črevesja
– prehrambene intolerance

Hranjenje z doniranim ali materinim mlekom občutni zmanjša stroške na Intenzivni terapiji. Še posebej je poudarjena njegova prednost proti NEC (necrotizing enterocolitis), bolezni, ki se pojavi zaradi ostajanja hrane v otrokovem nezrelem črevesju, kjer je velika možnost okužbe in se velikokrat konča kirurško. Od 2 do 7% neonatalnih pacientov razvije NEC, med njimi je smrtnost kar 62%. Tisti, ki si opomorejo imajo trajne okvare črevesja in prebavil (vir Mother’s Milk Bank at Austin).

Podarjeno mleko se v mlečnih bankah pasterizira in shranjujej s primernim zamrzovanjem. Pasterizirano mleko iz mlečne banke ima še vedno zaščitne lastnosti tako kot sveže materino mleko, ker protitelesa preživijo pasterizacijo in zamrzovanje. Matere darovalke so skrbno pregledane in izbrane.

Vsaka donatorka materinega mleka mora:
– opraviti screening svoje zdravstvene »zgodovine«
– izpolniti vprašalnik o možnih rizkantnem obnašanju
– opravi testiranje krvi kakor pri oddajanju krvi za transfuzijo
– opravi testiranje na bakterije

Pogoji za matere, donatorke mleka v mlečne banke:
– mati je nekadilka
– mati ne jemlje zdravil
– mati je popolnoma zdrava
– mati ima dovolj mleka za svojega lastnega otroka
– negativni izvidi za Hepatitis B in C, HIV 1 in 2, pri nas še CMV, imunost na rdečke, negativni test na sifilis in negativna bližnja zgodovina tuberkuloznih in herpesnih okužb
– potrdilo splošnega zdravnika o sposobnosti za donacijo

Donirano mleko v mlečnih bankah je pasterizirano, da se uničijo CMV in HIV virusi (toplotna in solarna obdelava) nato pa še ponovno bakteriološko testirano.

Ugotovili so, da bogastvo izločenih imunoglobulinov IgA v človeškem mleku močno zmanjša tveganje za akutne prebavne bolezni pri dojenih otrocih. Dojenčki, ki so hranjeni po steklenički imajo šestkrat večjo verjetnost za prebavne bolezni kot dojeni otroci. (Koopman 1985).

Še bolj osupljivo so ugotovitve, da prisotnost imunoglobulinov IGA v človeškem mleku, spodbuja dojenčkov imunski sitem k lastnemu razvoju in delovanju (Cruz 1989). Dojenček tako ni zaščiten le z IgA v materinem mleku ampak tudi z imunoglobulini, ki jih proizvaja njegov lastni prebavni sistem (Koutras 1989). Ta zgodnja stimulacija otrokovega imunskega sistema ima zelo dolgoročne pozitivne posledice na otrokovo občutljivost na določene bolezni kasneje v življenju (Davis 1988, Schwarzbaum 1991).

Zelo pomembno dejstvo je tudi, da je odziv organizma na cepljenje pri dojenih otrocih precej bolj izkoriščen in imajo ob cepljenju precej višje vrednosti protiteles kot otroci, hranjeni po steklenički (Zoppi 1983, Pabst 1989, Hahn-Zoric 1990).

Če je dojenček star šele dva tedna, dojenje še ni izgubljeno, še vedno je možna relaktacija, seveda če mati tako želi.

Predlagam, da pogledaš na forum o dojenju. Tam ti bodo strokovnjaki vedeli kaj več povedat.
R.

.. ko praviš da je možna relaktacija, če je dojenček star 2 tedna … tu bi rada povedala izkušnjo prijateljice …

starejši sin je imel nesrečo istočasno pa ji je umrl oče … bila je v hudi čustveni stiski … dojenčica pa je imela 3 mesece .. zmankalo ji je mleka … vendar je po dobrih treh tednih spet lahko normalno dojila in malo dojila skoraj do drugega leta.

izkušnja pač .. ki bi morda lahko kateri mamici kaj pomenila.

B.

Hvala za tako izčrpen odgovor. Mislim, da ga bo marsikdo z veseljem prebral. Bomo poklicali svetovalko za dojenje in s z njo še pogovorili. Lep dan še naprej.

He, he.. pa saj jaz sem svetovalka za dojenje. Še kakšno vprašanje?

Čudna,

Karmen M ti je zelo izčrpno odgovorila, zakaj DA materino mleko (od katerekoli matere) pred adaptiranim mlekom. Jaz pa bi ti rada podala svojo izkušnjo glede relaktacije in te spodbudila, da se potrudiš, da boš tudi ti sama imela dovolj mleka za svojega dojenčka.

Meni je po porodu sinko zelo “zgrizel” eno bradavico, ki je bila že prej nekoliko deformirana (trša, ne dovolj izbočena…). Do krvi, bolelo je kot hudič, pozdravilo se ni niti ob dojenju z nastavkom. Zaradi tega sem na to dojko že od začetka manj dojila, potem pa sem zaradi hudih bolečin (bradavica se mi je tudi vnela in imela sem že vnetje mlečnih žlez) in zaradi napačnih nasvetov patronažne sestre (!!!!!!!!) na to dojko nehala dojiti za kakšna dva dni. Ko sem spet poskusila, ni ven priteklo NIČ, niti ko sem poskušala stiskati za bradavico, tako kot se to normalno dela. Ampak trma trmasta sem potem sredi noči v solzah dajala tople obkladke na dojko, jo masirala in stiskala CELO dojko, da je na koncu le priteklo nekaj kapljic. Čez dve uri – ponovi vajo. In tako naprej dva dni, potem sem spet pristavila sinka na to dojko (z nastavkom). Bolelo je in še vedno krvavelo, ampak sem stisnila zobe. In izmenično stiskala mleko in pristavljala sinka. Čez par tednov se mi je naredilo dovolj mleka, bradavica se mi je pozdravila in jaz sem lahko normalno dojila, kasneje celo brez nastavka. Dojenje je tudi na tej dojki postalo užitek za oba, ti trenutki in občutki so bili zame neprecenljivi. Dojila sem do sinovega 1 leta in 8 mesecev, pa še bi, če ne bi zanosila in so bradavice postale zelo občutljive.

Vidiš, vse se da, če se le hoče (no, če ti seveda tudi zdravje dopušča). Vseeno ti priporočam, da se potrudiš, saj še ni prepozno. Ne bo ti žal.

Lp, L.

Kar

Tašča moje sestre je v porodnišnici poleg svojega sina (sestrinega moža) dojila še deklico “iz sosednje postelje”, ker je imela pač mleka dovolj, dekličina mati pa ne. To je bilo pred 38. leti. Tako da to sploh ni tako čudno.
Še zdaj so v stiku in se obiskujejo.

Več informacij:

kako se tvori materino mleko:

relaktacija in stimulacija materinega mleka:

odstavljanje od stekleničke:

boleče bradavice:

nastavki:

ko dojenček joka:

kolike:

prehrana doječe matere:

mastitis:

Če se obe mamici dobro poznata in ni bojazni za prenos bolezni – to le dobro preverite, obstajajo testi – bi jaz šla v to. Zagotovo je boljše melko druge mamice, kot nadomestek. Konec koncev je vsa zgodovina poznala dojilje. Tudi jaz sem, ko sama ni smela dojiti, razmišljala o taki rešitvi, pa žal nisem nikogar poznala.

Izključiti bolezni, potem pa ja, vsaj jaz osebno.