ALKOHOL
Ciao punce! Že nekaj časa premišljujem kako naj se lotim problema alkohola pri nas doma in upam da mi boste pomagale. Jaz temu pravim problem, mož in njegova žlahta pa moje pretiravanje. Skratka, moj mož dnevno spije doma nekaj špricerov, v zimskem času je to cca 3 – 4 dnevno, v poletnem 3 – 6 (pri tem ne štejem alkohola na poslovnih sestankih, poslovnih kosilih, seminarjih, kongresih itd). Količina se še bolj poveča, ko gremo k njegovim na kmetijo (h kateri sodi tudi vir problema – vinograd). V času kolin, trgatve, ohcetov, krstov, krščanskih praznikov, kidanja snega, oz. vseh možnih petkov in svetkov je stanje prav pošastno, ker ob vinu pijejo tudi domače žganje. Res je, da nikoli ni pijan (do stanja bruhanja), zaveda se kar počne, ni nasilen (ne morem trditi da družina trpi), ampak je to stanje lahko stopnička k resnem alkoholizmu. Ko mu povem, da je pasivni alkoholik, mi pravi da kompliciram. Zadeva se poostri pri otrocih. Ko je starejša bila stara le 3 tedne, so ji v vinogradu on in njegovi namočili dudo v vino in ji ponudili!!! Kljub mojem protestiranju, z obrazložitvijo da je to normalno so še naprej ponujali (in ponujajo) danes štiriletnem otroku vino (kljub temu da vedo da sem proti temu, predvsem v času počitnic ko je otrok pri njih brez mojega nadzora). Tašča in tast pravijo da so tudi njihovi otroci pili, ter da je vino zdravo?! Čeprav ne gre za velike količine in le občasno – me briga, OTROCI NE SMEJO PITI ALKOHOLA IN PIKA. Sama prihajam iz nealkoholnega okolja in zame to ni sprejemljivo. Ne me narobe razumeti, tudi sama sem v študentskem času spila vse kar je bilo tekoče in občasno se zbujala z mačkom. Vendar to je trajalo 5 let in konec. Nisem proti temu da mož spije kozarec vina po kosilu. Tudi sama OBČASNO ob ribi spijem bevando, ali v dobri družni kozarec vina, ali za aperitiv borovničevo žganje. Ampak špriceri so «hudičevi», kajti ne da se jih kontrolirati. Velikokrat sva se že kregala in zaradi tega najin drugače idealen zakon precej trpi. Menda smo odrasli, resni, odgovorni do otrokovega zdravja. Rabim nasvet!
Tudi jaz misli, da je to poroblem. In ta problem imamo večina mlajših srednjeletnikov, kar jih poznam. Moški pač ob vsaki priliki pijejo alkohol. Seveda niso vedno pijani, ampak brez pa ne gre!
Tudi po moje je to že neke vrste alkoholizem, oziroma samo korak od zasvojenosti.
Lp – zelo me zanimajo mnenja ostalih.
Lahko je s tujo …. po koprivah mahat, ampak jaz bi verjetno totalno popenila in postavila ultimat: če samo še enkrat vidim, da otroku ponujate alkohol ali ga celo silite z njim, bo to zadnji dan, ko ste otroka videli. Pika!
Vem, da je to po Dolenjski in Štajerski hud problem, saj k otroškemu zajtrku paše deci vina (pri “tapravih” kmetih!). Ne, se ne hecam, ampak imam dobrega prijatelja, ki je sina po preživetih počitnicah pri starih starših na Dolenjskem, dobesedno odvajal od alkohola. Na obiskih ni ničesar opazil, ko se je pa tamal septembra (8let) začel ob 11 dopoldan v šoli trest, so pa ugotovili kako in kaj.
Glede moža je pa tako: ne vem, če je ultimat pri njem sploh na mestu, saj je prepričan, da si ti histreična paničarka, ki povsod vidiš hudiča. Ob takih okoliščina, ki jih opisuješ in taki vzgoji, to ni nič čudnega. Ne vem, kje je ključ. Morda v tem, da ga preprosiš, naj tri dni ne spije kapljice alkohola. Prepričana sem, da bo zapadel v abstinenčno krizo in če ga to ne bo prepričalo, daje na avtocesti za v alkoholizem (če ni že kar tam!), potem ga verjetno nič ne bo. Kaj je tebi narediti, pa veš ti. Vsekakor ti želim veliko potrpljena in modrosti, pa seveda sreče!
Fiume!
Sem odločno na tvoji strani. V tvojem primeru je jasno kot beli dan, da ljudje, ki te obdajajo prekomerno radi pogledajo v kozarec. Razni”uržahi” kot so prazniki, trgatve, rojstni dnevi………… so kot nalašč za ljudi ki odločno preveč pijejo.
Žal je v Sloveniji vse preveč takšnih primerov, ozrimo se naokoli , v velikem številu družin se gotovo najde dosti podobnih primerov – pa ni treba zato poznati kakšnih strokovnih raziskav – le vsakdanje življenje.
Veš. žal mi je, da ti moram povedati, da bo tole trd oreh, a bodi odločna in poizkusi z resnim pogovorm o nadaljnem skupnem življenju z možem. Pripravljena si lahko na marsikaj, najtežje pri vsem je, da so to ljudje ki si niso pripravljeni priznati že načete poti alhkohlizma. MOž je tisti ki se mora odločiti.
Veliko poguma želim , pa BREZ MILOSTi
Mislim take stvari pa mene razkurijo. Da je vino zravo za otroke! Vidiš v takih primerih jaz pokažem svoje krempeljčke in pika. Tu namreč gre za VAJINe otroke. Če se mož ne zaveda tega problema, se ga moraš žal ti bolj. Zavedam se, da ti je mučno in pošastno, a tu bi jaz neglede na posledice postavila ultimat.
Marsikatera pediatrinja tu gor, ti bo znala povedati, da alkohol uničuje možganske celice, ki se ne obnavljajo. Posledica tega je, da o potencialnemu alkoholiku sploh ne govorim, slabša koncentracija, slabše komuniciranje, prizadet kratek spomin, lahko tudi slabša koordinacija gibov, vse tja do mentalne zaostalosti, če so količine zaužitega alkohola velike. Odvisnost se lahko pojavi že pri majhnih otrocih.
Poskušaj preko moža vplivati, da bi se on pogovoril s svojimi starši oz. da bi se on zavzel za to, da otroku ne bi ponujali alkohola, čeprav je glede na napisano malo verjetno. Najverjetneje boš temu naredila konec tako, da boš zagrozila, da otroka ne boš več tja vozila, če ga bodo pitali z alkoholom, a to naj bo skrajnost, ker s tem ogroziš dobre odnose in otroka prikrajšaš za dedka in babico. Ne vem koliko je star malček, a morda bi se njemu dalo razložiti, da je to slabo zanj in naj odkloni. V tem primeru bi sam odklonil in bi bil problem rešen. A nekaj moraš storiti, naj trdijo kar hočejo, to je za otroka vse prej kot dobro.
Lp
A.
No, ja, oprosti, jaz dam ogromno na družinske vezi, ampak dedka in babice, ki ga pitata z alkoholom, moj -in noben!- otrok ne rabi. Tukaj je na tehtnici otrokovo ZDRAVJE in tukaj pa res ne poznam ne izgovorov in ne opravičil. Verjetno bi v vsakem primeru 100x premislila, če bi otroku na tak način “vzela” stare starše, ampak ko je ogroženo njegovo zdravje, je pa konec heca.
Glede na to, da vsi mislijo, da ti pretiravaš, predlagaj možu naj en mesec ne pije alkohola. Če si ga bo želel, oziroma ga bo rabil naj mu bo jasno, da ni v tvojih besedah nobenega pretiravanja. Če se bo prekršil v tvoji odsotnosti, mu povej, da v prvi vrsti laže sebi.
Povprašaj ga kaj si misli o družinah, kjer kraljuje alkohol, kaj mu pomenijo otroci, kdaj so ti srečni…Bodi prijazna, nežna, povej, da ti ni vseeno, da trpiš zaradi tega. Pogovor pa načni zjutraj pred prvim špricarjem.
Moja mama je šla skozi vse to in zmagala. Ko sem se rodila (imam dva starejša brata), je oče nehal piti.
Sorodnikom pa povej, da nočeš, da bi otroku dajali alkohol. Zahtevaj, da upoštevajo tvoje želje, otrok je tvoj ne njihov, zato ne dovoli, da ga uničujejo. Poišči kakšen strokoven članek o učinkih alkohola pri otrocih in jim ga daj prebrati. Vprašaj jih ali želijo zdravega vnuka ali ne.
DRŽIM PESTI!!
Draga Fiume!
Moževa žlahta in mož imajo problem, in nikakor ne ti! Žal, je Slovenija ena izmed z alkoholom najbolj obremenjenih držav, saj ima kar 20% ljudi težave zaradi pitja alkohola.
Definitivno alkohol hudo škodi mnogim organskim sistemom: presnovnim, prebavnim in živčnim.
Najhujše pa je, da s takim načinom, kot ga izvaja tvoj mož, daje otrokom jasno sporočilo: alkohol je nekaj najbolj normalnega, dovoljenega, …. IN VZGAJA POTENCIALNEGA ALKOHOLIKA:
ALKOHOL JE DROGA, ravno tako kot katera druga!
Kako bi ukrepala?
1. absolutno bi prepovedala ponujanje alkohola otroku in v otrokovi prisotnosti tudi zmanjšala uživanje na minimum. V primeru, da se sorodniki tega ne bi držali, se z otrokom obiskov NE BI več udeleževala, oziroma bi počitnice pri njih POPOLNOMA ukinila.
2. Možu bi postavila ultimat: takojšnje prenehanje pitja! Ukrepaj takoj!
Pozdrav!
Nina
Zelo dobro, da se zavedaš problema. Mislim pa, da mu sama ne bosta kos. Najprej se dogovori z možem glede otrok in uživanja alkoholnih pijač. Če je potrebno, bosta pač prekinila obiske pri njegovih. V Sloveniji obstaja kar nekaj organizacij, ki se ukvarjajo z alkoholiki – pasivnimi in aktivnimi, . Seveda obstaja tudi možnost, da preprosto prekine s pitjem, vendar je v družbi ljudi z enakimi težavami lažje in navadno uspešnejše. V naši lepi deželi vsi pije(m)jo, ampak samo tvoj sosed je pijanec. Biti alkoholik je pri nas sramota. Takšni hinavci smo. Dobro je, da njegovega pitja NE podpiraš. Vztrajaj pri svojem. Želim ti veliko supeha in dobre živce. Prepričana sem,d a bosta uspela.
skrba oprosti, samo, zajemi malo sabo in pomisli, če ostri pogovor in neomajni ultimat pomagata, čemu bi potem prekinjali stike. To naj bi bila zadnja možnost, ko odpovesta dialog in razumni pogovor. Če pogovor ne obrodi sadov, potem se popolnoma strinjam s teboj, da je prekinitev stikov edina rešitev, no ja to pa sem napisala že v zgornjem postu, kaneda.
Lp
A.
Draga Fiume, po mojem mnenju tvoj mož ni le prestopil stoničke k alkoholizmu, marveč se je “pristopničil” že tako daleč, da morda več ne vidi doline pod sabo…
Če se zbudiš z mačkom, je en primer. Temu se reče, da se je nakdo NAPIL kot *%#*. Če pa nekdo pije alkohol vsak dan, pa se takšna oseba imenuje ALKOHOLIK. IN TUKAJ NI DILEME !!! (Če nekdo kadi vsak dan, je kadilec, mar ne?) Da taisti po zaužitju alkohola ni pijan, pa kaže na dodaten alarm, saj je telo očitno že razvilo resistenco na alkohol.
Oprosti, če sprašujem neumnosti, ampak ali moža vedno vozi okrog šofer, ali tudi sam sede za volan? (3-6 “špricerov” + “poslovni delež”)
Da ne boste pomislili, da sem nek zafrustrirani zdravljeni alkoholik, naj povem, da seveda tudi sam občasno spijem kaj alkoholnega. Vendar občasno pri meni pomeni npr. enkrat mesečno in takrat je drugo pivo (ali ekvivalent) mejnik med med mojim avtom in taksijem. Pa da ne bo dvoma še o mojih vozniških izkušnjah – do sedaj sem prevozil preko pol milijona kilometrov.
Nekajkrat je bila na forumu debata o dobrih in slabih mamah. In se nisem opredelil za nobeno skrajnost. Ampak mama, ki dopusti (četudi se ne strinja), da kdorkoli ponuja njenemu otroku alkohol, je po mojem mnenju mama, ki je zelo blizu spodnjega konca kvalitativne lestvice…
Sem Štajerc in zelo dobro poznam razmere tudi na podeželju, tako da ne potrebujem poduka o tovrstnih pivskih navadah. Niti v sanjah pa si ne znam zamisliti, da bi kdo “nekaznovano” mojemu otroku ponudil (ali celo ponujal) alkohol. Najmanj, kar bi storil je, da bi dotičnemu pustil nekaj časa za (ironično bi bilo zapisati “trezen”) razmislek o poseganju v mojo starševsko avtoriteto. Recimo kakšno leto ali dve nas (za prvič) ne bi bilo blizu… Pa četudi bi šlo za najožje sorodstvo!
Praviš, da potrebuješ nasvet? Evo najboljšega, kar ti jih lahko jaz ponudim: Preberi svoje pismo še enkrat.
lp,
mačkon
Hvala punce. Vse kar ste povedale drži. Tudi sama se zavedam da bo treba zadevo čimprej zrihtati. Verjetno bom že zvečer med rjuhami odprla vprašanje samokontrole. Problem vsekakor sega v preteklost, v otroštvo, ker njegovi vino delajo in ga imajo za osnovni življenski artikel. Za 1. november gremo k njegovim staršem. Pred tem se bom z možem pomenila glede “žlampanja v zidanici”, otrok pa itak ko sem jaz zraven ne pije. Moram pa povedati da otrok sam nikoli ni vprašal po vinu (hvala Bogu, še vedno je Cedevita d’best). Včasih se sprašujem ali otrok včasih pri babici spije le zaradi kljubovanja (ker ve da tega ne odobravam?). Ni druge, z taščo in tastom se bom resno pogovorila (ultimativno). Na koncu naj popravim slab vtis ki ste ga dobile o mojem možu. Moj ljubi je čudovita duša, strasten ljubimec, priden in delaven moški, pozoren in ljubeč oče, srček, ki mi je po porodu podaril isti šopek, kot je bil poročni, mož, ki mi že 5 let vsak dan s poljubom zaželi dobro jutro in lahko noč… Verjamem da bova skupaj premagala vinsko oviro, ki ovira marsikateri slovenski zakon. Roko na srce, to je nacionalni problem, a ne da?
Toda jaz ga bom premagala.
Glede moža ne bi dajala nasvetov, to bosta morala rešiti med samo oziroma predvsem on s samo, glede otroka pa –
če bi kdo mojemo otroku dal alkohol pri tako rosnih letih bi ponorela!!! Pobašem otroka in grem. Po mojem mnenju moraš zaščititi otroka pred takšnimi in podobnimi posegi in biti pri tem zelo odločna.
Janca1