Lepo pozdravljeni!

Na vas se obracam v upanju, da mi vsaj malo razlozite kaj pravzaprav so hormonske motnje, ter nepravilno delovanje scitnice.

Meseca maja letos sem prvic obiskala zdravnika, po mislim da 10 letih, saj nikoli nisem imela tezav z zdravjem. Telesno tezo imam normalno in se zelo zdravo prehranjujem. Stara sem 28 let. Razlog za moj obisk pri zdravniku je bil neverjetno napihnjen trebuh, zelo zelo slabo pocutje in obcasne tezave z dihanjem – predvsem ponoci, predno zaspim. Obcutila sem tudi obcasne bolecine v trebuhu. Naredila sem kolonoskopijo in gastroskopijo – vse je bilo uredu – BP. Bila sem tudi pri ginekologu, kjer mi je moj ginekolog rekel da imam zelo veliko cisto, za katero bo sigurno potrebna operacija. Na kar sem sla k specialistu, kjer je ugotovil da to ni cista, ampak folikel in da je z mano vse v najlepsem redu. Pregledali so mi tudi kri, kjer so ugotovili pomanjkanje zeleza. Dali so mi tablete, tako da se je stanje zeleza sedaj ze popravilo in nisem vec slabokrvna. Vendar se moje pocutje ni nic izbolsalo. Se mi zdi da sem vsak dan bolj utrujena, tudi trebuh je ves cas napihnjen. Opazila sem tudi da sem veckrat zelo zabuhla. Poleg tega imam ves ta cas tezave z menstruacijo, saj je nimam tudi po 4 mesece. Naj povem da prej nisem imela nikoli menstrualnih tezav.

Obracam se na vas, ce mi lahko karkoli poveste o hormonskih motnjah, ali je to mogoce vzrok mojih tezav?? Ceprav mi ginekolog ni rekel nicesar. Na katere preiskave bi bilo se smiselno iti. Naj grem nazaj do ginekologa? Kaj scitnica pravzaprav je in kako se jo zdravi. Kaksni so znaki pri nepravilnem delovanju? Kako se ugotovi nepravilno delovanje? O tem ne vem nicesar, saj sem bila do sedaj vedno zdrava, zato bi vas prosila ce mi lahko karkoli svetujete.

Za kakrsne koli informacije se vam ze v naprej zahvaljujem.
Ali obstaja kaksen web naslov, kjer bi si o tem lahko malo vec prebrala?

Darja

Spoštovani!
Hormoni so posebne snovi, ki jih izločajo žleze v telesu. Poznamo jih več vrst. Hormoni uravnavajo številne procese v našem telesu:
-presnovo številnih snovi
-vodo
-rast
-pigmentacijo
-vplivajo na krvni tlak in srčni ritem
-spolne znake (npr. poraščenost) in spolne funkcije
-vplivajo na spanje in njegov ritem
-odgovor na stres
in še in še….
Delovanje mnogih hormonov se prepleta. Več o značilnosti nekatreih horomonov si lahko preberete tudi na spodnji povezavi:
http://med.over.net/za_bolnike/nase_telo_clanki/hormonske_zleze.htm

V vašem primeru je vsekakor smiseln ponovni obisk pri ginekologu, saj je pri motnjah menstrualnega ciklusa, ki je bil prej urejen, vsekakor potrebno iskati vzrok.
Glede na to, da navajate utrujenost, nabiranje vode v telesu, motnje menstrualnega ciklusa, bi bilo vsekakor smiselno oceniti tudi delovanje žleze ščitnice: določiti TSH.

Več o ščitnici si lahko preberete v članku moderatorja, dr. Edvarda Pirnata, objavljenem na posvetu za zdravnike splošne medicine, ki ga citiram v celoti:
“ŠČITNICA IN NJENE NAJPOGOSTEJŠE BOLEZNI

Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem. Leži na sprednji strani vratu, tik pod adamovim jabolkom, med obema mišicama obračalkama glave in zgornjim delom prsnice. Ima obliko metulja. Sestavljena je iz dveh režnjev, ki sta med seboj poveza z mostičkom. Kadar ni povečana, je pri odrasli osebi ne vidimo. Normalno velika ščitnica pri odrasli ženski meri do 18 ml, pri moškem pa do 25 ml. Funkcionalna enota ščitnice je ščitnični mešiček ali folikel, ki ga obrobljajo ščitnične celice, v sredini pa zapolnjuje beljakovina koloid, ki je skladišče ščitničnih hormonov. Ščitnica proizvaja in izloča hormona tiroksin (T4) in trijodtironin (T3). V približno 90% izloča ščitnica T4 ostalo je T3. V krvi sta T4 in T3 v več kot 99% vezana na transportne beljakovine. Učinkovita pa sta le prosta hormona.Vezana hormona predstavljata le zalogo za nenadne povečane potrebe organizma. Pomembna pa je vloga vezanih hormonov v nosečnosti, kajti le vezani hormoni lahko prestopajo skozi posteljico v plod in zagotavljajo normalno preskrbo ploda s hormoni ščitnice v zgodnji fazi nosečnosti, ko plod še nima lastne ščitnice. V tkivih se T4 pretvori v aktivni hormon T3, ki je nujno potreben za normalno presnovo vseh celic v organizmu. Pospešuje presnovne procese v celicah, potreben pa je tudi za normalno rast in razvoj tkiv, posebej možganov.
Najpomembnejši mehanizem uravnavanja delovanja ščitnice je negativna povratna zanka, ki jo tvori hipofiza (možganski privesek) in ščitnica. Hipofiza izloča tirotropin (TSH). Nizke vrednosti T3 v krvi stimulirajo izločanje TSH in obratno. TSH ima svoj receptor na membrani ščitničnih celic, nanj se veže in stimulira vse procese proizvodnje in izločanja T4 in T3. Za normalno delovanje in velikost ščitnice je zelo pomemben jod. Je sestavni del hormonov ščitnice, pomembno vpliva tudi na rast ščitničnih celic. Po priporočilih SZO je potreben dnevni vnos joda v obliki jodida 100 mg za otroke, 150 mg za odrasle osebe in 200 mg za nosečnice in doječe matere. Glavni vir jodida v naši prehrani je kuhinjska sol, morske ribe in morski sadeži. V ostali hrani je jodida zelo malo. Od leta 1999 je pri nas kuhinjski soli dodano 25 mg KI (kalijevega jodida) na kilogram kuhinjske soli, kar zadošča za normalno preskrbo prebivalstva z jodom.
Golša je sinonim za povečano ščitnico. Kadar se žleza poveča v celoti govorimo o difuzni golši, kadar pa se v žlezi tvorijo vozliči, govorimo o gomoljasti ali nodozni golši. Normalno velike ščitnice, razen pri izredno vitkih osebah, ne vidimo. Poleg genetskih faktorjev je glavni dejavnik, ki je odgovoren za rast golše jodid. Kadar je jodida v ščitničnih celicah premalo prevladujejo faktorji, ki stimulirajo rast ščitnice, če pa je jodida dovolj do rasti ne pride. Golša se navadno pojavi kot estetska motnja. Bolnik opazi zadebeljen vrat, lahko tudi samo oteklino v področju vratu. Redkeje se pojavi občutek tujka ali pritiska v vratu. Pri velikih golšah, ki pritiskajo na sosednje strukture v vratu (sapnik, požiralnik), se lahko pojavi občutek dušenja, siljenja na kašelj, oteženega požiranja. Pri veliki golši, ki pritiska na živce, ki oživčujejo glasilke se lahko pojavi hripavost. Če opazite povečano ščitnico ali se pojavijo navedene težave, se oglasite pri izbranem zdravniku, ki bo ščitnico pretipal in vas, če bo potrebno napotil k specialistu za bolezni ščitnice. Ta bo poleg pregleda opravil tudi ultrazvok ščitnice s katerim lahko natančneje ocenimo velikost in zgradbo žleze. Kadar pri ultrazvočni preiskavi odkrijemo v ščitnici vozliče je včasih potrebno opraviti tudi scintigrafijo žleze, ki nam nudi podatke o delovanju posameznih področij v ščitnici. Bolniku vbrizgamo izotop, ki se kopiči v ščitnici. Danes največ uporabljamo tehnecij, zaradi njegovih ugodnih fizikalnih lastnosti in majhne obremenitve s sevanjem. Nato opravimo posnetek s posebno gama kamero in ga s pomočjo računalniškega programa pretvorimo v sliko. Za natančnejšo oceno sprememb v ščitnici je včasih potrebno opraviti biopsijo s tanko iglo. Pri mlajših osebah golšo zdravimo z dodajanjem jodida v obliki tablet. Zdravljenje navadno traja vsaj eno leto. Vedno zdravimo tudi nosečnice z golšo. Pri zelo velikih golšah, ki pritiskajo na sosednje strukture v vratu, pa je potrebno opraviti kirurško odstranitev ščitnice.
Hipotiroza je sinonim za premajhno delovanje ščitnice. Najpogostejši vzrok za hipotirozo je kronični limfocitni tiroiditis (Hashimotov tiroiditis). Gre za avtoimunsko bolezen ščitnice pri kateri se v žlezi nabirajo limfociti (podvrst belih krvničk), ki izdelujejo različne produkte (protitelesa, limfokine), kateri žlezo poškodujejo. Kljub maksimalni stimulaciji s strani hipofize ščitnica postopoma ni več sposobna proizvesti zadostnih količin ščitničnih hormonov za potrebe organizma. Za hipotirozo so značilni utrujenost, zaspanost, upočasnjenost, motena je koncentracija, delovna sposobnost in motivacija se močno zmanjšata. Koža je suha, zadebeljena, pogosto se pojavi izpadanje las. Prebava je upočasnjena, pogosto se pojavi zaprtje, bolniki pridobijo na telesni teži. Motena je presnova lipidov, pogosto je zvišan holesterol, povečana je nevarnost za razvoj ateroskleroze in ishemične bolezni srca. Pogosto se pojavijo motnje menstrualnega ciklusa, zmanjšana je možnost zanositve. Predvsem zaradi učinkov na centralni živčni sistem je hipotiroza včasih zelo podobna depresiji. V primeru navedenih težav je potrebno obiskati izbranega zdravnika, ki bo določil raven TSH v krvi. Pri hipotirozi je raven TSH zvečana, znižani pa sta vrednosti T4 in T3. Hipotirozo zdravimo z dodajanjem tiroksina v obliki tablet (Euthyrox, Vobenol, Eltroxin). Zdravljenje pričnemo z manjšim odmerkom zdravila, ki ga postopoma zvišujemo. Odmerek je ustrezen kadar se vrednosti TSH normalizirajo. Nadomeščanje je trajno, doživljensko. Če je odmerek tiroksina ustrezen, nima zdravilo nikakršnih stranskih učinkov. Z leti se potrebe po tiroksinu lahko povečajo, zato so potrebne redne kontrole TSH in morebitne prilagoditve odmerka zdravila.
Hipertiroza je sinonim za preveliko delovanje ščitnice. Je posledica visokih ravni ščitničnih hormonov v krvi. Najpogostejša vzroka za hipertirozo sta bazedovka (avtoimunska hipertiroza) in avtonomno tkivo ščitnice. Pri bazedovki se pojavijo protitelesa ki stimulirajo receptor za TSH, kar privede do povečane proizvodnje in izločanja ščitničnih hormonov. Pri avtonomnem tkivu pa del ščitnice samostojno in neodvisno od regulacijskih mehanizmov prične izločati ščitnične hormone. Za hipertirozo je značilen nemir, napetost, razdražljivost, nespečnost, občutek vročine, močnejše potenje. Zelo pogosto se pojavi pospešen srčni utrip v mirovanju, možne so tudi motnje srčnega ritma. Koža je topla,vlažna. Prebava je pospešena, kljub velikemu apetitu bolniki navadno hujšajo. Pojavi se značilno tresenje rok. Mišična moč je oslabljena, bolniki se hitro utrudijo. Zmanjša se libido, pogosto se pojavijo motnje menstrualnega ciklusa. Bolezen je zelo podobna reakciji organizma na stres. Pri bazedovki se lahko pojavi izbuljenost oči in otekanje okoli oči.(endokrina oftalmopatija). Pri sumu na hipertirozo je potrebno obiskati izbranega zdravnika, ki bo določil raven TSH, ki je znižana ali popolnoma nemerljiva, zvišani pa sta vrednosti T4 in T3. Za natančnejšo opredelitev vzroka hipertiroze je potrebno opraviti ultrazvok ščitnice, scintigrafijo in določiti raven ščitničnih protiteles. Bazedovko pričnemo zdraviti z zdravili, ki zmanjšajo proizvodnjo hormonov ščitnice (Athyrazol). Zdravljenje navadno traja približno leto dni. Če se bolezen ponovi se odločimo za zdravljenje z radioaktivnim jodom, redkeje pa za kirurško odstranitev ščitnice. Cilj obeh načinov zdravljenja je trajno odpraviti preveliko delovanje žleze. Po zdravljenju z radioaktivnim jodom ali operaciji ščitnice se zelo pogosto pojavi premajhno delovanje žleze, ki pa ga ne smatramo kot zaplet, ampak kot pričakovan izhod zdravljenja. Kot pri hipotirozi je potrebno nadomeščanje ščitničnih hormonov. Pomemben ukrep za preprečevanje ponovitve bazedovke in poslabšanja endokrine oftalmopatije je prenehanje kajenja.
Ustrezna preskrba z jodom je najpomembnejši faktor za preprečevanje golše. Priporočamo morske ribe in sadeže, ki vsebujejo veliko joda. Poleg genetskih faktorjev ima pomemben vpliv na pojav avtoimunskih bolezni ščitnice tudi stres. Ukrepi za preprečevanje in odpravljanje stresa so potrebni tudi za preventivo in zdravljenje bolezni ščitnice.”

Pozdrav!
Nina