Najdi forum

Pozdravljeni!
Zanima me kakšne prilagoditve uporabljajo šole, ki imajo učence s disleksijo. Kako se ocenjuje narek, branje…Opažam, da nekatere šole malo prilagajajo nerkatere pa precej (skoraj preveč, npr. ne strinjam se, da otroku celotno knjigo za domače branje prebere mama, bolje se mi zdi, da se prilagodi domače branje, se pravi večji fond črk, tanjša knjiga, knjiga izbrana po učenčevem interesu… seveda je to le moje mnenje. Hvala za odgovore.

Galaxy,

Prilagoditve so odvisne od težavnosti disleksije. Res je, da različne šole uporabljajo različne prilagoditve, kar je delno povezano z odnosom šole do otrok s PP, dovzetnostjo učitelja itd. Na nekaterih šolah tudi prevladuje zmotno prepričanje, da otrok s PP (zato ker ima določne prilagoditve) ne zasluži višje ocene kot 3. Nekatere prilagoditve so lahko že napisane v odločbi, običajno pa se jih določi z individualiziranim programom.

Pogosto se disleksikom omogoča podaljšan čas pisanja (npr. pisno preverjanje znanja), lahko je tudi pisni test sestavljen iz vprašanj, kjer otrok odgovore obkroži, vstavlja besede itd. Bolj kot pisno preverjanje se poudarja ustno ocenjevanje. Narek se lahko piše individualno (učenec piše sam, prilagojena je tudi dolžina nareka).

Nekateri učitelji tudi prilagajajo domače branje. Večje črke (oziroma večji tisk) bi bolj kot pri disleksiku prišel v poštev pri slabovidnem otroku. Cilj branja ni prepoznavanje črk, branje besede, temveč razumevanje vsebine prebranega. Se strinjam z vami, da je bolje kot da otroku celo knjigo prebere mama, se otroku domače branje prilagodi.

Lep pozdrav, Petra

Pošlji oblikovano (21-04-05 18:27)

Lep pozdrav in lep dan, Petra _______________________________________ Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa, tvoja mami

imam 10-letnika z disleksijo.zdaj sva oba začetnika s spopadanjem doseganjem ciljev družbenih norm.temu rečem tako,ker se pojavlja sprejemanje takega otroka v okolico in sprejemanje samega otroka okolice.tu imam v mislih to,da se otrok počuti nesrečen,ker ne zmore doseči določenih ciljev.moja navada je bila že od malih nog,da sem v otroku vzpodbujala le pozitivne lastnosti.tudi v šoli ,ko so bile ocene in ko je pisal negativno ,ga vedno vprašam po točkah in mu s tem prikažem njegov uspeh in napredovanje.gre za njegovo tekmovalnost in prenašanje poraza.ne prenese slabih rezultatov.ali mi zna kdo pomagati s kakimi nasveti kako mu odvzeti tesnobo,ki se pojavlja ob slabem rezultatu.?zdaj bo začel s drugačnim pristopom pri pouku in manjšimi kriteriji.če tak otrok ima specifičen program učenja,ali to pomeni da mu ni treba znati npr.,poštevanke?če določenih stvari pač ne zmore ali to opustiti in ga sploh ne obremenjevati z učno snovjo?
v naprej iskrena hvala za odgovor

Duša,

Predpostavljam, da je vaš otrok dobil odločbo otroka s PP (»zdaj bo začel z drugačnim pristopom …«).
Verjamem, da je imel doslej kar precej težav zaradi disleksije, ki najbrž (3.r. ali 4.r/9)ni bila primerno upoštevana in tudi obravnavana.
Prilagoditve pomenijo tudi to, da otrok »pokaže« svoje znanje na tisti način ali po tisti poti, ki njemu najbolj ustreza glede na težavo, oviro ali motnjo v delovanju.
Prilagoditev pa ne pomeni, da mu neke snovi ni potrebno osvojiti ali, da jo lahko kar izpusti. Otrok je usmerjen v redno OŠ (v redni program osnovnega šolanja) s prilagojenim izvajanjem (prilagoditve v procesu poučevanja, učenje in preverjanja ter ocenjevanja znanja) ne pa v prilagojen program (program, ki je nastavljen tako, da ga učenec z določeno težavo zmore – torej so lahko nekatere npr. izrazito abstraktne, zahtevne vsebine tudi izpuščene). Skratka, v prvem primeru ostane program enak, v drugem pa se spremeni ravno program (rečemo tudi program z nižjim izobrazbenim standardom).
Za otroka usmerjenega v redno OŠ se predpostavlja, da zmore redni program, potrebuje pa nekatere specifične pristope. To pomeni, da mora osvojiti vsaj minimalne standarde znanja za vsak razred, da lahko seveda napreduje. Če se izkaže, da učenec kljub prilagoditvam ne dosega teh (minimalnih) standardov, so potrebni ponovni pregledi in ponovna usmeritev.
Kot starš boste vključeni v tim vseh, ki bodo izvajali dodatno strokovno pomoč za vašega fanta. Na teh srečanjih boste natančno informirani katere cilje in v koliki meri mora osvojiti vaš otrok, da lahko napreduje.
Prepričana sem, da bo vaš fant z dodatno strokovno pomočjo veliko lažje dosegal določene cilje in bo tudi zato mnogo bolj zadovoljen. Prav je, da pokažete zadovoljstvo ob njegovem napredku in ne pričakujete ocen, ki jih ne more dosegati. Mogoče bi ga namesto po točkah vprašali kaj misli, da se je ob neki snovi, nek dan, neko šolsko uro naučil, kaj je novega spoznal, kje mu bo to v življenju koristilo in podobno. Važno je, da ima vaš fant občutek, da vedno več ve, razume, spoznava nove stvari, jih zna uporabljati in podobno.

Lep pozdrav
Francka

Mene pa zanima, kdaj (v katerem starostnem obdobju najprej) se lahko določi disleksija?

lep pozdrav,

Jous

Jous,

Na splošno se disleksija lahko določi šele, ko se konča opismenjevanje – torej učenje branja in pisanja. Večina otrok branje in pisanje obvlada ob koncu 2. oziroma v začetku 3. razreda osemletke.

Je pa to zelo splošna oznaka. Kar nekaj otrok ima težave pri branju in pisanju tudi še kasneje, pa niso disleksiki. Prav tako lahko tudi težje začetniške težave nakazujejo »razvoj disleksije«. Upoštevati pa je potrebno tudi prisotnost različnih oblik govorno – in predvsem – jezikovnih motenj, ki se »odsevajo« v motnjah branja in pisanja.

Disleksija zahteva natančno diagnostiko. Ko ugotovimo, zakaj, kje in kako težave nastajajo, je tudi pomoč disleksiku lažja.

Lep pozdrav, Petra

Lep pozdrav in lep dan, Petra _______________________________________ Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa, tvoja mami

Spoštovani,
kako poteka diagnostika za ugotavljanje disleksije? Predpostavljam, da otroka testirajo?

Zlatolaska,

obstajajo različni testi. Običjano otroka pregleda psiholog ali pedagog in logoped ali defektolog.

Lep pozdrav, Petra

Lep pozdrav in lep dan, Petra _______________________________________ Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa, tvoja mami

Pozdravljeni,
k pisanju me je vzpodbudil članek gospe Jane v reviji Ona. Moj sin je pred mesecem dni dopolnil 8 let. Je dober pri matematiki, pri slovenščini pa ima težave pri črkah d in b, je hiperaktiven in zelo neroden. Vse to je bilo omenjeno v članku o disleksiji. Prav zaskrbelo me je in me zanima kako naj ugotovimo ali ima sin disleksijo ali glede na vaše pisanje je to še prezgodaj? Ko mu narekujem besede jih piše v trenutku, čim pa se začne beseda na b ali d vedno nekaj sekund obstane in premišljuje. Težave ima tudi pri branju. Drugače pa pri nobenem predmetu nima težav. Ali mi svetujete obisk kakšnega specialista ali prehitevam zadeve. ? Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor.

MC,

se težave pojavljajo samo pri d – b in imate občutek, da ni prepričan, v katero smer je obrjen “trebušček” črke? Kaj pa orientiranost – zamenja levo, desno, začne kdaj pisati iz desne? Kakšne pa so težave pri branju?

Lep pozdrav, Petra

Lep pozdrav in lep dan, Petra _______________________________________ Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa, tvoja mami

Mislim, da premišljuje v katero stran je obrnjen trebušček. V prvem razredu, ko se je še učil pisati je pisal zrcalno, sedaj ne več Pri branju pa črkuje in pri glasnem črkovanju večkrat, skoraj vedno zamenja d in b. Zanimivo pa je, da če bereva skupaj in jaz začnem in preberem po zlogih, bere skoraj tako tekoče kot jaz. GLede leve in desna pa se sicer kdaj pa kdaj zmoti ampak mislim, da to ni tako težavno. Imate mogoče kakšnem nasvet na kaj naj bom še pozorna oziroma ga kako testiram? Hvala in lep pozdrav.

MC,

še to me zanima: kako je z razumevanjem prebranega? Bere po črkah (ali zlogih) , npr. M, a, m, a ali že veže črke ma – ma (“kot da bi pel”, ne po posameznih zlogih). Se bralna tehnika spremeni, če bere znano besedilo, če pozna vsebino, če je krajši tekst. Se zgodi, da bere na pamet?

Lep pozdrav, Petra

Lep pozdrav in lep dan, Petra _______________________________________ Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa, tvoja mami

BESEDO PREČRKUJE IN JO NATO POVE. PRAVI, DA NE SME PO ZLOGIH. ZNAN TEKST PA BERE TEKOČE OZ. NA PAMET. TAKO ME JE ŽE VEČKRAT “ZAMOTIL” KER SEM MISLILA, DA TEKOČE BERE, POTEM PA MI JE PRIZNAL, DA SO TA TEKST PREBRALI ŽE VELIKOKRAT IN DA GA ZNA ŽE NA PAMET. PRI KRATKIH BESEDA SE, JE IN, KO, NE, TAKO, OZ. KRATKE BESEDE IN BESEDILA PA BERE TEKOČE KOT “PROFESOR” .

Mc.

Zmede z »b« in »d« se bosta »najlažje znebila tako, da še najprej utrdila orientacijo: levo, desno, zgoraj, spodaj. Orientacijo trenirajta na telesu (kje je tvoja leva roka, dvigni desno nogo itd), na listu (oziroma zvezek, npr. na levo stran lista nariši krog, zgoraj levo nariši zvezdo itd) in v prostoru (npr. žogo daj na levo stran, svinčnik položi desno od zvezka itd). Pomembna pa je tudi »zrcalna« orientacija (v ogledalu, na osebi, ki mu sedi nasproti), npr. dotakni se moje leve roke itd. Na začetku pomaga, da ima otrok pomagalo (npr. zapesnico na levi ali desni roki – oziroma na tisti, s katero piše in je).

Da si bo otrok lažje zapomnil, kam je obrnjen trebušček, obstaja več načinov. Ker vi najbolj poznate svojega otroka, boste znali poiskati najboljši način. Nekaterim otrokom pomaga, da jim pred branjem »b« in »d« različno obarvamo, drugim pomaga zgodbica (kjer je b, gospod z veliko ritko, d pa gospod z velikim trebuhom, črke lahko tudi narišemo na velik papirja kot dva gospoda in jih obesimo v prostor, kjer otrok ponavadi bere ali se uči). Nekateri otroci pa si stvari bolj zapomnijo po vonju, okusu, tipu. Npr, danes si za malico privoščimo nekaj na na b, jutri pa na d, na sprehodu iščemo predmete na d, črke rišemo po mivki, presku, po hrbtu, jih tipamo in uganjujemo. Več mogoče na

Ljudje so različni bralci. Nekateri beremo bolj tekoče, drugi manj. Glede na opis, vaš sinko še ni popolnoma osvojil tehnike branja (zato se ustavlja pri posamezni črki). Čim daljša je beseda, tem bolj je branje netekoče, najbrž se pogosto vrača nazaj , na že prebrano itd. Na to kaže tudi, da znane tekste zna na pamet, saj si jih zapomni. Mogoče vas je kdaj tudi pretental tako, da si je (ko niste gledali besedila) kakšno besedo tudi izmislil (smiselno glede na vsebino). Ne glede na to, kako je netekoče njegovo branje, me zanima, kako prebrano razume. To lahko preizkusite tudi sami. Izberite kratek tekst (nepoznan, a primeren glede na njegovo starost). Kako vam ga obnovi? Na pamet, se spomni samo začetka?

Lep pozdrav, Petra

Lep pozdrav in lep dan, Petra _______________________________________ Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa, tvoja mami

hVALA ZA IZČRPEN ODGOVOR. PRI BRANJU KNJIG, KI JIH JE IMEL ZA BRALNO ZNAČKO, PREBRALA SEM MU JIH JAZ, VEČKRAT JE ZANIMIVO POVEDAL OBNOVO NEKJ STAVKOV DOBESEDNO. PRESENEČENA SEM BILA, KER ČE BI OBNOVO POVEDALA SAMA, JE NE BI Z ISTIMI STAVKI. PRAV V PODROBNOSTI JE OMENJAL, TAKO DA MISLIM, DA PRI OBNOVAH NIMA TEŽAV.

hVALA ZA IZČRPEN ODGOVOR. PRI BRANJU KNJIG, KI JIH JE IMEL ZA BRALNO ZNAČKO, PREBRALA SEM MU JIH JAZ, VEČKRAT JE ZANIMIVO POVEDAL OBNOVO NEKJ STAVKOV DOBESEDNO. PRESENEČENA SEM BILA, KER ČE BI OBNOVO POVEDALA SAMA, JE NE BI Z ISTIMI STAVKI. PRAV V PODROBNOSTI JE OMENJAL, TAKO DA MISLIM, DA PRI OBNOVAH NIMA TEŽAV.

MC,

Dobesedna obnova še ne pomeni, da otrok prebrano tudi razume. Spodbujajte ga, da obnovi »po svoje«, s svojimi stavki. Poleg tega pa večkrat z vprašanji preberite razumevanje. npr. povprašajte tudi kaj, ker direktno ni zapisano, a se ga iz prebranega besedila sklepati.

V kolikor se bodo tovrstne težave še nadaljevale, bi mogoče bi smiselno, da otroku poiščete ustrezno pomoč.

Lep pozdrav, Petra

Lep pozdrav in lep dan, Petra _______________________________________ Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa, tvoja mami

New Report

Close