Najdi forum

Rodila sem gluhega otroka, ki je zdaj star dva meseca. Ob njegovi gluhoti se mi poraja kup skrbi in vprašanj, na katera mi otrokova zdravnica zaradi preobramenjenosti ne more odgovoriti:

– Do sedaj se otrok lepo razvija. Toda, kako bo z njegovim razvojem v prihodnje? Se bo naučil sedeti, hoditi, govoriti, samostojno jesti, se igrati z vrstniki, brati, pisati, ipd?
– Kako je s šolanjem gluhega otroka? Koliko moramo plačati šolanje? Ali je res, da se šolanje gluhih začne že s tretjim letom?
– Ali se bo moj sin lahko izučil za kak poklic? Bo lahko vsaj čistilec ali cestar?
– Ali bo, ko dopolni 18 let, imel volilno pravico in poslovno sposobnost?
– Ali so se gluhi sposobni poročiti in imeti otroke? Ena gospa mi je povedala, da je gluhota nekaj takega kot duševna prizadetost, ker so ušesa baje del možgan. Ali je to res?
– Ali se bo moj sin lahko naučil voziti kolo, moped in kasneje avto?
– Ali bo moj sin kdaj samostojen?
– Ali ga bo moral stalno kdo varovati? Kdo ga bo varoval, ko naju z možem ne bo več? Saj sva sedaj še mlada in ga bova lahko vozila na invalidskem vozičku, če se le ne bo drl vsevprek, ampak nekoč bova tudi midva stara…
– Če so npr. igrače primerne za otroke od 4. do 10. leta, ali to velja tudi za gluhe otroke?
– Kje bo, ko odraste, dobival denar, če ne bo sposoben za službo?
– Kaj so to varstveno delovni centri?

Za odgovore se vam vnaprej najlepše zahvaljujem.

Lp.

Xxxx,

Star predsodek, da so VSI ljudje s telesnimi okvarami, gluhi ali slepi tudi duševno prizadeti, ne drži. Čeprav imajo določene osebami z motnjo v telesnem ali motoričnem razvoju tudi motnje v duševnem razvoju, tega vseeno ne moremo posplošiti kar povprek.

Res je, da se ljudje z različnimi primanjkljaji ali motnjami v življenju srečujejo z mnogimi omejitvami (npr. šolanje, zaposlitev, socializacija…), ki so delno posledica njegovega primanjkljaja. Žal pa se v svojem življenju srečujejo z raznimi predsodki okolice (kot sta npr. ta: gluhi so tudi duševno prizadeti ali gluhota je kot duševna prizadetost ), kar njihovo življenje dodatno otežkoča (pogosto tudi bolj kot sam primanjkljaj).

Prav tako ne drži, da so ušesa del možgan. Ušesa so le organ – čutilo (podobno kot oči), sestavljen iz treh delov, med katerimi je viden le uhelj. Zvok »potuje« skozi uhelj, srednje in notranje uho, od koder gredo slušni impulzi po živcih do možganskih centrov (ti pa do »del možgan.«).
Namen ušesa je le sprejemanje in prenos zvoka, medtem zvok (besede, govor) »slišimo« in prepoznamo šele takrat, ko slušni impulz doseže možganska središča. V kolikor je »pot zvoka« do možganskih središč »ovirana« zaradi vnetja, prirojenih ali pridobljenih poškodb, oseba zvoke bodisi ne sliši, sliši zabrisane ali pa jih sliši le, če so dovolj glasni. O zgradbi ušesa, prenosu zvoka si lahko kaj več preberete na:

Kako gluhota vpliva na razvoj in (pa tudi kvaliteto življenja), je odvisno od mnogih dejavnikov: npr. vrsta in stopnja gluhote, vključitve v terapijo, pa tudi od okolja v katerim živi in zakonov, ki se dotikajo gluhih in naglušnih itd.

Sluh je le eden izmed človekovih čutil (kot vid, vonj itd), samo izguba slušnih sposobnosti, ne vpliva na razvoj motoričnih spretnosti (npr. sedenje, hoja). Pač pa gluhota in naglušnost vpliva na razvoj govora in jezika. Kako gluhota ovira razvoj govora in jezika, je spet odvisno od vrste in stopnje izgube sluha, časa vključitve v logopedsko – avdiološko terapijo, pomoči okolja (predvsem staršev) itd. Poleg uporabe slušnih aparatov in raznih pomagal se v novejšem času uporablja tudi kohlearni implant (imenovan tudi polžkov vsadek ali polževo uho), ki se kirurško vstavi. Mnenja o polžkovem vsadku so deljena, kaj več si lahko preberete na:

ali na spletnih straneh Centra za sluh in govor, kjer imajo diagnostično- rehabilitacijski tim za kohlearni implant:

na spletnih straneh Zveze gluhin in naglušnih ali pa

Ne glede na to, ali ima otrok slušni aparat ali polžkov vsadek (ki mu omogočata boljše poslušanje), potrebuje logopedsko – avdiološko terapij oz. pomoč strokovnjaka: surdopedagoga (strokovnjak, ki se ukvarja z gluhimi in naglušnimi), logopeda (strokovnjak za govorno- jezikovne motnje). V Sloveniji obstajajo 3 ustanove (v Mariboru, Ljubljani in Portorožu), ki imajo vrtec in osnovno šolo za gluhe in težje naglušne, srednje šola pa je le v Ljubljani. Novejši trendi izobraževanja in šolanja gluhih in naglušnih potekajo v smislu integracije (vključitve) v redne šole in vrtce. Tako gluh otrok obiskuje vrtec (ali šolo) v svojem kraju, pri učenju in razvoju govora pa mu pomagal strokovnjak.

Vsi gluhi za komunikacijo ne uporabljajo govora. Veliko gluhih uporablja tako imenovan znakovni jezik (»jezik z gestami in gibi rok«). Znakovni jezik lahko opazite tudi na TV v nekaterih oddajah npr. predstavitev kandidatov za volitve. Gluhi in naglušni imajo tudi svojo oddajo na RTV: Prisluhnimo tišini. Nekatere oddaje lahko gluhi tudi spremljajo s podnaslavljanjem (poglejte si teletekst str. 777). Gluhi znajo tudi dobro odgledovati (»brati iz ustnic), s čimer si pomagajo pri komunikaciji z govorci, ki npr. ne znajo znakovnega jezika.

Toliko na kratko. Sedaj pa k vašim vprašanjem:

– “Do sedaj se otrok lepo razvija. Toda, kako bo z njegovim razvojem v
prihodnje? Se bo naučil sedeti, hoditi, govoriti, samostojno jesti, se
igrati z vrstniki, brati, pisati, ipd?”
Sama gluhota vpliva na razvoj govora in jezika. Večino gluhih otrok do sredine prvega leta čeblja kot »normalni« otroci, prve razlike se običajno pojavijo okoli 8. do 9. meseca, oziroma okoli 1. leta. Pogosto imajo gluhi tudi težave pri branju in pisanju (ker sta branje in pisanje povezana z govor in jezikom in ker imajo na teh področjih težave) in potrebujejo drugačne metode opismenjevanja. Kako se bo razvijal govor in jezik (pa tudi kasneje branje in pisanje) je odvisno od stopnje in vrste gluhote, pa tudi od začetka terapije. Novejši trendi terapije oziroma pomoči gluhemu otroku so usmerjeni v čim zgodnejšo obravnavo.
V kolikor se je pri vašem otroku ugotovljena gluhota brez težav, ki bi lahko nakazovale na motorične težave (npr. otrok nima zmanjšanega tonusa, cerebralne paralize ali ne obiskuje nevrofizioterapije), mislim da je strah, da vaš otrok ne bi naučil sedeti ali hoditi odveč. Kot sem že napisala, večino gluhih otrok v motoričnem razvoju dosega svoje sovrstnike brez slušnih motenj – torej sedi ali shodi v normah motoričnga razvoja.
Seveda, se bo vaš otrok lahko (in bo se znal) igrati z drugimi (sovrstniki). Mogoče pa bo potreboval malce več vaše podpore in spodbud.

– “Kako je s šolanjem gluhega otroka? Koliko moramo plačati šolanje? Ali je
res, da se šolanje gluhih začne že s tretjim letom?”
Kako bo potekalo šolanje vašega otroka je odvisno od stopnje, vrste gluhote kot tudi od pomoči (terapije). Sodobni trendi peljejo v to smer, da gluh in naglušen otrok obiskuje vrtec in šolo v svojem kraju ob pomoči strokovnjaka. To je lahko mobilni surdopedagog (ki prihaja iz omenjenih centrov za gluhe in naglušne), logoped ali pa druga usposobljena oseba. Šolanje je kot za ostale otroke brezplačno.
Pomembno je, da se obravnava ali terapija (o šolanju govorimo pri starosti, ko otrok postane šoloobvezen, torej s 6. leti) gluhega ali naglušnega otroka začne čim bolj zgodaj in če je mogoče takoj ko je gluhota ugotovljena. Čeprav pogosto prevladuje mnenje, da je optimalno obdobje 3. let, vendar (ker pa se govor razvija že prej), zgodnja obravnava pomaga zmanjševati »posledice« gluhote in spodbuja razvoj govora in jezika. Res je, da pri dojenčkih terapija bolj poteka v smislu usmerjanja in napotkov staršev, spremljanja otrokovega govorno- jezikovnega razvoja, slušno- govornih stimulacijah.

Svetujem vam, da pri naslednjem pregledu v posvetovalnici vprašate zdravnico (ali zdravnika, ki je diagnozo gluhota postavil), kam naj se obrnete (potrebujete pomoč surdopedagoga) ali pa se obrnete (odvisno, kje v Sloveniji živite in kateri center vam je najbližji) na : Center za sluh in govor Maribor (), Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana () ali Center za korekcijo sluha in govora Portorož ().

– “Ali se bo moj sin lahko izučil za kak poklic? Bo lahko vsaj čistilec ali
cestar?”
Kako bo potekalo nadaljevanje šolanja, bo v prvi vrsti odvisno od otrokove uspešnosti, sposobnosti, predvsem pa njegovih interesov. Vsekakor bo imel tudi v srednji šoli možnost dodatne pomoči strokovnjaka. Sama poznam kar nekaj gluhih in naglušnih, ki so uspešno končali študij in so tudi zaposleni.

– “Ali bo, ko dopolni 18 let, imel volilno pravico in poslovno sposobnost?
– Ali so se gluhi sposobni poročiti in imeti otroke? Ena gospa mi je
povedala, da je gluhota nekaj takega kot duševna prizadetost, ker so ušesa baje del možgan. Ali je to res?”
Gluhi in naglušni imajo vse pravice kot polnočutni. To vaše vprašanje in mnenje gospe, ki ga omenjate le zrcali stare predsodke, da so gluhi tudi duševno zaostali. Res je, da se v svojem življenju gluhi in naglušni srečujejo z kupico težav, predsodkov, ki jim še dodatno otežkujejo življenje. Kaj več o tem si lahko preberete na spletnih straneh Zveze gluhih in naglušnih Slovenije ().

– “Ali se bo moj sin lahko naučil voziti kolo, moped in kasneje avto?”
V primeru, da vaš otrok nima motoričnih težav, bo se zagotovo naučil voziti kolo. Veliko gluhih in naglušnih vozi avto, samo opravljanje izpita in pridobitev vozniškega dovoljenja pa bo odvisno od ocene vseh psihofizičnih sposobnosti, ki ga podajo zdravniki na zdravniškem pregledu.

– “Če so npr. igrače primerne za otroke od 4. do 10. leta, ali to velja
tudi za gluhe otroke?”
Seveda. Gluhega otroka poskušajte obravnavati čim bolj obravnavati kot »polnočutnega«, torej kot otroka z normalnim sluhom, po drugi strani pa se morate tudi jasno zavedati njegovih »omejitev«. Gluhi sčasoma razvijejo bolj »nadomestne« kanale (npr. vid), prav tako pa lahko zvoke »slišijo« in prepoznajo preko vibracij.

– “Kaj so to varstveno delovni centri?”
Varstveno delovni centri (VDC) so delavnice, v katere so vključeni mladostniki in odrasli z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Nekaj o dejavnosti VDC si lahko preberete npr. na:

– “Ali ga bo moral stalno kdo varovati? Kdo ga bo varoval, ko naju z možem
ne bo več? Saj sva sedaj še mlada in ga bova lahko vozila na invalidskem
vozičku, če se le ne bo drl vsevprek, ampak nekoč bova tudi midva
stara…”
Gluhota je sicer predstavlja nek telesni primanjkljaj, vendar pa samo gluhota še ne pomeni, da bo oseba »pristala« na invalidskem vozičku.

– “Kje bo, ko odraste, dobival denar, če ne bo sposoben za službo?
– Ali bo moj sin kdaj samostojen?”
Kje bo vaš otrok, ko bo odrastel in kako se bo znašel v življenju, vam ne morem povedati. Preprosto zato, ker odgovora ne vem. So pa to vprašanja, ki »mučijo« večino staršev, tudi tistih, ki imajo »normalne« otroke. Nekaj smo o tem na forumu že pisali – npr.
O pravicah odrasle gluhe in naglušne osebe boste največ izvedeli na že omenjenih spletnih straneh Zveze gluhih in naglušnih.

Draga xxx – na kratko:
Če je pri vašem otroku ugotovljena gluhota in vaš otrok nima dodatnim motoričnih motenj, je vaš strah, da se ne bo naučil sedati ali hoditi –popolnoma odveč. Slušna izguba bo vplivala na razvoj govora in jezika, posredno tudi na branje, pisanje, izobraževanje in komunikacijo z okoljem. Kakšen bo vpliv gluhote (oziroma kakšne »posledice« bo imela) je odvisno od stopnje in vrste slušne izgube kot tudi od pomoči, ki jo bo otrok deležen. Ne glede na stopnjo izgube in terapijo (naj bo še tako intenzivna), bo otrok potreboval vašo podporo, pomoč.
In če prav ga ne boste mogli popolnoma obvarovati pred vsemi težavami in izzivi, ki ga še čakajo v življenju (naj si to še tako želite, je to praktično neizvedljivo), mu lahko nudite pomoč, oporo, da bo morebitne težave premagal na čim bolj pozitiven in čim manj stresen način. Svetujem vam, da čim prej poiščete ustrezno pomoč surdopedagoga. Ta vam bo pomagal tudi pregnati dvome, ki so trenutno prisotni in ki se bodo še porajali tokom razvoja. Do zdravnikih in strokovnjakih, ki jih boste srečevali, bodite vztrajni: postavljate vprašanja (mogoče vam bo prišel prav nasvet Ande ().

Zdi se mi, da se trenutno nahajate v situaciji polni domov in strahov. Nekaj strahov je povezano s starševsko vlogo (vprašanja, kaj bo z mojim otrokom, kako se bo znašel v življenju itd. so vprašanja, ki si jih zastavljamo prav vsi starši), nekaj pa se vam jih poraja zato, ker se srečujete s situacijo, ki jo ne poznate in vam je bila do sedaj tuja.
Ponavadi velja, da se bojimo stvari, ki nam je neznana. Literatura, ki govori o gluhoti in naglušnosti (npr. zbornik Družina in gluhota in podobne) vam bo pomagala razumeti gluhoto samo kot tudi kot vašega otroka. Prepričana sem, da bo z izkušnjami dvomov in strahov vedno manj.

Upam, da sem vam vsaj delno odgovorila na vprašanja. Če vas zanima še kaj, le vprašajte.

Lep pozdrav, Petra

Pošlji oblikovano (04-08-04 19:25)

Lep pozdrav in lep dan, Petra _______________________________________ Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa, tvoja mami

Spoštovana xxx!

Sama sicer nisem strokovnjak za to področje, vendar imam v svojem poklicu veliko stika z gluhimi ljudmi, predvsem mladimi. Prvi nasvet, ki bi vam ga dala, je naslednji. Če je vaš otrok popolnoma gluh in nima slušnega aparata, potem se čim prej oba z možem vpišita v tečaj znakovnega jezika. Čim prej se začnita z otrokom sporazumevati v znakovnem jeziku. Že zdaj, ko je čisto majhen in imata občutek, da vaju ne razume. Otrok se bo namreč naučil znakovnega jezika tako spontano, kot se vsak otrok nauči govora. Pri tem je pomembno, da začnete res zgodaj – takoj. Ne slepita se s tem, da bo kasneje otrok vse nadoknadil in se bo naučil brati iz ustnic ali se bo sporazumeval s pomočjo implantanta. Začeti s komunikacijo pri treh letih je prepozno. Ko bo otrok lahko vsaj deloma komuniciral z znakovnim jezikom, znakovnemu jeziku začnite dodajati govor, da bo otrok začel osvajati tudi branje iz ustnic.

Čim prej se znebite predsodkov, da je z vašim otrokom nekaj hudo narobe. Nič ni narobe, le na začetku se boste morali prilagoditi njegovemu načinu komunikacije in mu kasneje pomagati, da se bo tudi on prilagodil načinu komunikacije v njegovi okolici. To zahteva veliko truda staršev, veliko več, kot ga starši potrebujejo pri drugih otrocih. Vendar se zavedajta, kako pomembno je to za vajinega otroka.

Veliko sreče in energije vam želim!

Spoštovana!

Povem vam, sin moje sosede se je rodil ravno tako gluh. Vendar ga je ona vzgajala kot normalnega otroka – ni ga pomilovala. Ona je šla v šolo-tečaje, da se je izobrazila za pomoč gluhonemi. Sedaj, če ne veš niti ne opažiš, da je gluh. Fant je končal akademijo in se zaposlil.

Zato ne obupuj vendar poišči pomoč pri ustreznih službah.

Vso srečo in lep pozdrav.

mv

Vse sem prebrala, tudi to o znakovnem jeziku. Vendar pa me skrbi, kako bo znakovni jezik sprejela otrokova okolica (tete, strici, bratranci, sestrične, brat)? Ali je znakovni jezik sploh normalen?

Lepo vas prosim, pomilujete gluhe??? Sama sem gluha in imam končano poklicno šolo, kot tudi moj mož je gluh in ima V.stopnjo izobrazbe. Hodiva v službo. Imava hčerko ki pa sliši. Kretnja znakovnega jezika ni sramota, veliko nas v javnosti uporabljamo. Ne ozirajte kaj mislijo, mislite raje na sina in njegovo napredovanje. imprej naj nosi slušni aparat, da bo slišal zvoke in naučil govoriti, tem prej bo razvijal tako kot normalni vrstniki. Veste, gluhi nimamo težav s poklicem, lahko povem kdo je kaj po poklicu: pedagogi, farmacevti,… veliko je z akademskih, veliko z poklicnim, veliko pa s V. stopnjem izobrazbe. Gluhota ni nekaj strašnega in sprijaznite se. Vi pa se naučite kretenj znakovnega jezika, ker boste veliko pripomogli k otrokovem izobrazbi. Veste da večina staršev ne marajo kretnj, njegovi otroci pa imajo pri tem slabe odnose s staršim, ker jih večina težko razumejo svoje otroke kaj bi radi. Kolikor se dobro spomnim, v šoli nas prej niso dovolili uporabljati kretenj, pri tem pa so otroci slabše izobraženi. Kdor uporablja kretnje in govori, pri tem bolj hitreje dojemajo in hitreje razumejo ter hitreje naučijo stvari. Otroci, ki samo govorijo, pa so prepočasi dojrmajo, naučijo in razumejo stvari.
Samostojni so lahko, mi sami živimo v stanovanje, sami gremo v trgovine,… skratka takšni smo kot ostali slišeči ljudje, le da mi samo ne slišimo. Pa lepo vas pozdravljam

Brez zamere ampak mislim, da se vi bolj obremenjujete s tem kako bo Vas sprejela okolica, glede na to da imate gluhega otroka.
Čeprav je otrok gluh, še ne pomeni da je kakorkoli umsko prizadet. Vse kar je narobe z njim ne slisi zvokov iz okolice. Zato bo bolj razvijal ostale čute. Kakor je povedala ena gospa pred menoj. Z otrokom ravnajte normalno, saj tudi je normalen! Edino večjo pozornost boste morali nameniti komunikaciji. Zato pa ne odlašajte in pričnite z učenjem sedaj!
Predsodki, da otrok ni zdrav in da ni normalen, ker ne slisi pa so popolnoma neumni. Še vedno vam bo v prihodnosti marsikatero ušpičil, kot mladoletnik vam bo delal skrbi s puncami in podobno 😉 Kaj vse ga čaka v prihodnosti pa bo odvisno samo od vas. Ali ga boste sprejeli kot normalnega otroka in ga tako tudi vzgajali, ali pa boste pomilovali sami sebe in dovolili otroku da to cuti. Kar pa ni dobro ne za vas ne za vašega sina.
Imejte ga radi in nasmehnite se, naj otrok čuti vaš nasmeh in ne skrbi.

Lp, Piranha

Pozdravljeni!

Rada bi vam napisala nekaj o gluhoti,ker imama sama tovrstno iskušnjo. Moja mama je stara 46 let in je gluha od drugega leta starosti, oče ki je star48 let pa od rojstva. Oba sta se normalno razvijala, razen tega, da sta morala obiskovati šolo za gluhe v Mariboru, zdaj pa se to se mi zdi v Ljubljani. Oba sta se izšolala. Oče za peka,mama za šiviljo. Oče še vedno dela v pekarni, mama pa je invalidsko upokojena. Vse počeneta tako kot slišeči, razen tega da ne slišita. Z njima se lahko pogovarjam s kretnjami,ki se jih naučiš. Sicer pa je dan danes veliko možnosti za to, da gluhi otroci kaneje lahko vsaj malo slišijo. Dan danes obstaja veliko vrst slušnih aparatov za najrazličnejše oblike gluhote. Ni se vam treba bati, da bo vaš otrok zaradi gluhote moral v kakšen zavod in da ne bi bil zmožen skrbeti zase. Lahko bo končal šole, se zaposlil… Moja starša imata oba vozniški izpit več kot 20 let in sta zelo dobra šoferja. Midva z bratom oba slišiva in za naju je gluhota vsakdanji pojav. Več informacij o igračah, vrtcu.. vam lahko dajo na zvezi gluhih in naglušnih Slovenije tel.:01/500-15-00.
Varstveno delovni centri pa so centri v katerih se odvijajo kreativne delavnice. Vanje so občijano vključeni ljudje s cerebralno paralizo ali duševnimi motnjami,ki se sicer zaradi svoje invalidnosti ne morejo zaposliti. To pa po mojem mnenju za vašega otroka ne bo potrebno. Skrb,da bi vaš malček bil zelo hendikepiran je odveč. Je pa res, da bo potreboval precej več pozornosti in vašega časa,kot ostali otroci.

lep pozdrav!

Spoštovana mamica!

Veliko vprašanj, kar je prav! Zdaj pa vas čaka samo delo, da ne boste zamudili idealnega časa za razvoj otrokovih sposobnosti in možganov.
Piše vam kot gluha, visoko izobražena, ki ve, kaj je biti gluh od rojstva. Ni pomembno zakaj in kako pa kaj je povzročilo gluhoto. To se lahko zgodi vsakemu od nas. Ne moremo vplivati več na to. Vaš otrok bo imel ambicije in želje kot vsi, lahko postane dr. medicine, pravnik, vrhunski športnik, vozil in dirkal bo avto. Zakaj pa ne bi? Ima vse – roke, noge, je popoln, le sliši ne.

Že zdaj, ko je komaj nekaj mesecev star, se takoj posvetujte z zdravnikom, da mu dajo slušni aparat, bolje nekaj malega kot nič. Čeprav morda ne bo slišal in razumel, bodo signali prišli po vibracijah do možganov in spodbujali razvoj možganov. Ukvarjajte se čim več z njim tako, da bo videl in čutil vaš obrac, roke mu položite na usta, mu govorite, da bo čutil vibracije vaših ustnic, obraz imejte ves čas na njegovih očeh, da bo videl, da iz vaših ust prihaja govor, sporočilo. Začnete lahko tudi z enostavnimi črkami, mimiko, besedami … Govorite normalno in ne pomanjšave ali tujke. Ko bo večji, sproti in takoj odgovarjajte na vsa vprašanja in jih ne prelagajte. Naučite ga lahko prav vse. Nikoli, nikoli pa ne smete biti jezni, če česa ne bo razumel in vas vprašal. Ponovite odgovor ali povejte na drugačen način. Gluhi zelo dobro opazujejo mimiko in čutijo, kadar je kdo nerazpoložen ali nestrpen, se kljub navidezni prijaznosti, ne bodo sprostili in radi sodelovali.

In najpomembneje je, da otroka sprejmete takega kot je in mu dovolite pravico biti gluh in ne ozirajte se na okolje.
Če imate dodatna vprašanja, se lahko oglasite tudi na forumu V svetu tišine.

Srečno.

Izredno lepi nasveti in izkušnje! Hvala Bogu za tale forum in za vas, ljudje.

Tudi jaz imam gluhega sina .Jure je danes star 8let in pol.Ko je bil star 2 leti in 4mesece je bil operiran in dobil polžkov vsadek s pomočjo katerega sliši na desno uho.sliši zelo dobro,razume vse in lepo govori.uspešno je zaključil 1.razred redne OŠ v svojem kraju.
če vas karkoli zanima me lahko pokličete na tel 031 617 171 ali na tel.729 23 94 kadarkoli
lp
urska

Urska,

lahko tudi nam zaupate vaše izkušnje?

V zadnjem času se veliko govori o polžkovem vsadku oz. o tem, kako so različni uporabniki in strokovnjaki proti vsaditvi polžkovega vsadka.

Vsaka (pozitivna ali negativna) izkušnja, informacija bo dobrodošla.

Hvala.
Lep pozdrav, Petra

Lep pozdrav in lep dan, Petra _______________________________________ Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa, tvoja mami

Xxxx,

dobili ste celo kupico odgovorov in konkretnih nasvetov.
Upam, da ste med njimi našli tudi odgovore na vaše dvome, dileme in vprašanja.
Prav tako upam, da ste se ugotovili, da gluhota ni nek »bau- bau«, kot tudi da je znakovni jezik le eno izmed sredstev komunikacije in zato je popolnoma »normalen«.

Oglasite se, kako napredujete.

Lep pozdrav, Petra

Lep pozdrav in lep dan, Petra _______________________________________ Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa, tvoja mami

Sem mati sina,ki je že 6 let uporabnik polžkovega vsadka.Izkušnje so samo pozitivne.Naj vam jih naštejem:
-sin zelo dobro sliši(odlično razume)
-govori
-obiskuje 2.razred redne OŠ v domačem kraju

Hvala za pozitivne izkušnje. Polžkov vsadek pa je treba jemati zelo realno in na trdnih tleh. Nekaterim pomaga, nekaterim pa ne. In tu so zelo velike razlike. Jaz kot kandidatka odpadem, ker sem že prestara in ker sem že zamudila idealni čas za razvoj slušnih sposobnosti in tudi če bi ga mi ponujali vsaj samo zato, da bi nekaj malega slišala, čeprav ne bi nič razumela, ga ne bi sprejela. Nekomu, ki je bil 30 let v mrtvi tišini, je to zelo velik šok in breme, ko se znajde v svetu zvoka kot je tudi za nekoga breme, ko nenadoma ogluši čez noč. Sama poučujem otroke s polžkovim vsadkom kot tudi gluhe otroke in vem, da so razlike neverjetno velike. Za polžkov vsadek morajo biti starši odločni, da ne gre za njih same; veliko staršev to namreč stori za tolažbo, da lahko sebi rečejo, da so zanj naredili vse in tako breme odgovornosti preložijo na otroka. Torej nekakšno zdravilo za starše, otrok pa seveda pojma o pojmu nima. Kaj bi naredila, če bi sama rodila gluhega otroka, pa ne vem. Vem pa, da bi ga sprejela takega kot je in mu dala znanje in neodvisnost, svoje izkušnje in ga naučila samostojnosti v svetu. Zame je pomembno, da je dobro načitan in dobro opismenjen in zna kakšen tuj jezik. Potem so vrata odprta.
Po drugi strani pa polžkov vsadek res pomaga nekaterim. Najboljši uspehi so samo tam, kjer so popolnoma zdravi otroci, najslabši pa pri otrocih z več motnjami, ki imajo poleg gluhote še umsko in kakšno prizadetost. Obenem pa poudarjam, poudarjam, da ne glede na vse skupaj, je treba otroku dati jezik!!! Brez jezika ni razvoja možganov in funkcij in sposobnosti. Do tretjega leta starosti so otrokovi možgani kar najbolj elastični in shranijo neverjetno veliko količino informacij ne glede na to, ali otrok razume ali ne. Zato uporaba znakovnega jezika prinaša izredno velike koristi, ker otroku omogoča razvoj jezika in usvajanje pojmov. Že to, da ga slišeči otroci radi uporabljajo, veliko pove, kako je koristen. Z razvojem jezika pa se bodo naravno vklopili tudi drugi jeziki.

Skratka, za otroka je najpomembneje, da ima nemoten razvoj jezika in pridobivanja pojmov. Gluhemu pa sploh, zato je treba spodbujati vse poti, od dotika, vibracij, vizualne slike itd …, da dobi kompletno sliko informacij. Eno informacijo naj prejme po vsej poti; torej vidi, čuti, izgovori, naredi, ponovi.

Lp

Sam imam dva zdrava gluha otroka pa čeprav ne moreta komunicirat , ni panike . Uporabljamo znakovni jezik in se tega ne sramujem . Pred časom je mene bolnica predlagala za polžev vsadek za mojega otroka in sem bil odločno proti !! Za njih se gre denar . Zakaj ? Polžev vsadek ni nujen tako kot imajo srčni bolniki ki pa je nujno da vstavijo srčne zaklopke da obdržijo pri življenju ali podobno. To je razlika . To je stvar odločitev staršev . Ko otrok postane najstnik , se zgodi da lahko reče ” to me moti “. Pred kratkim se srečal fanta starega 13 let . Po pogovoru sem njemu vprašal če je zadovoljen s polževom vsadkom . Ni potrdil ni zanikal . To pove dovolj .
Še nekaj .. Svetovna federacija gluhih ne podpira polžkov vsadkom zaradi kršitev človeke pravice .

V spodnjem redu sem izvlekel iz foruma ki ima sam takšno izkušnjo , prav je da veste to kar on piše . Čista resnica .

Recite ne polževemu vsadku!

Vse gluhe, ki se odločate za polževe vsadke in njihove starše, vse starše gluhih otrok, ki se odločajo za polžev vsadek in vso širšo javnost opozarjam: RECITE NE POLŽEVEMU VSADKU!!!

Polžev vsadek resda omogoči, da gluha oseba spet sliši, da gluha oseba laže komunicira s slišečimi in da se laže izobražuje. Vendar pa polžev vsadek s seboj nosi tudi preštevilne pasti, ki jih bom tukaj poskusil čim podrobneje opisati.

Kot prvo je aparat, ki predstavlja zunanji del polževega vsadka, rečemo mu pa tudi “govorni procesor” (odslej: aparat) silno občutljiv na potenje. Vsako poletje je vsaj v zmernih geografskih širinah, kamor sodi tudi Slovenija, tako vroče, da se človek poti že, če dela na vrtu. Tisti, ki imajo doma njivo, vinograd, ali pa kar celo kmetijo, se temu sploh ne morejo izogniti. Posledica tega je, da začne aparat že po nekaj urah izpostavljenosti potu škrtati, škripati in delati kot motorni čoln, zvoka pa se ne sliši več. Če pa aparat daš med delom dol, pa ne moreš komunicirati, ne slišiš, če te kdo pokliče (po telefonu), ipd. Prav tako je proti koncu šolskega leta in običajno tudi na začetku novega šolskega leta silno vroče tudi v učilnicah. V šoli, pri pouku pa otrok menda ne bo dajal aparata v sušilno škatlo, saj je le-ta menda namenjen ravno temu, da mu omogoči sledenje pouku???? Pokažem vam lahko, kaj je pot naredil s papirjem v mojih šolskih zvezkih iz osnovne in srednje šole!!! Čisto porumenel je! Če bi kdo rad, da mu (ali njegovemu otroku) med narekom aparat crkne zaradi potenja v zadušni učilnici, naj ga kar da operirat!!! Tudi s športno vzgojo je križ. Meni so vsi govorili, kako je treba med športom dati aparat z ušesa. Se pa še dobro spominjam časov, ko sem bil v OŠ in sem imel grozne težave, ker nisem slišal profesorja, kaj je zahteval od nas. Enkrat tako nisem slišal, da je profesor rekel, da moramo vsi obvezno prinesti robček naslednji dan, ker da bomo imeli spirometrijo. Ker robčka nisem imel, sem moral celo uro plezati po sramotilni lestvi, sošolci so se mi pa smejali… Enako se bo dogajalo z otrokom, ki bo imel polžev vsadek!!! Če bi to radi, ga kar dajte operirat!

Drugi problem je hoja z aparatom na glavi po dežju. Dežniki so namreč jekleni in zato se lahko kaj hitro magnet ujame na ročaj dežnika. Problem je že zlasti očiten, ko piha sunkovit veter in je treba dežnik na hitro obrniti, sicer ti ga veter uniči. Tedaj se govorni procesor obesi na dežnik, nato pa še pade na mokra tla. (o tam, kaj stori vlaga z aparatom, glej zgornji odstavek). Aparat lahko pade tudi v lužo, ali bog ne daj, z mostu v reko, če se to zgodi na mostu! Problem je še toliko večji, ko v eni roki nosiš kakšno težjo stvar, npr. potovalko, v drugi pa imaš dežnik. Ne moreš ves čas nositi težkega bremena le v eni roki, ob menjavi rok, v kateri nosiš dežnik, pa ob tem rado prihaja do nesreč, v katerih se magnet prime na dežnik, aparat pa lahko pade tudi na tla. Predmeta, ki ga držiš v drugi roki, pa ne smeš kar položiti na mokra tla (ali boš dal na mokra tla in izpostavil dežju vrečko, v kateri imaš občutljiv izdelek za tehnično vzgojo ali risbo, narisano s tempera barvicami?)… Če bi radi, da otrok uniči lepo risbo samo zato, ker mu zaradi piša vetra aparat obvisi na dežniku, ga kar dajte operirati!!!

V Sloveniji se ne dobi noben dodatni material za polžev vsadek. Po vse je treba iti v tujino. Tako se pri nas ne dobi miclock (plastična cevka, ki lahko nadomesti olivo, ki marsikdaj žuli). Oliva (oz. miclock) pa je potrebna, da aparat ne pade dol kar tako, vendar pa ne ena ne druga stvar ne prepreči, da bi se magnet obesil na dežnik. Prav tako baje v tujini obstajajo neka zaščitna pokrivala za aparat, ki aparat varujejo pred vlago. Jaz ga nimam, ker bi moral iti najmanj v Ameriko, če bi ga hotel dobiti… Naročanje preko interneta ni mogoče. Tudi servisov polževih vsadkov ni v Sloveniji. Če se polžev vsadek pokvari, ga morajo nesti na popravilo v tujino, tam pa ga popravljajo tudi do 10 mesecev, medtem pa ga tudi izgubijo, založijo, ipd. To se je zgodilo meni. Na srečo sem takoj, ko sem moral star aparat zaradi okvare, ki je bila krita z garancijo, dati v popravilo, dobil nadomestni aparat. Povsod v tujini imajo servis tam, kjer je klinika, ki se ukvarja z operacijami in s fitingi.

Ali se kdo želi odpovedati košarki, nogometu, boksu, ipd? Najverjetneje nihče! Če bi radi, da bi bil vaš otrok zagrenjen, ker ne sme s sošolci igrati nogometa, košarke, se tepsti (to delajo zlasti mlajši otroci), igrati borilnih športov,…, ga kar dajte operirat!!!

Prav tako ni nobenega opozorila, ko se baterije spraznijo, preden se aparat kar na lepem izključi. To je lahko zlasti moteče v šoli, ko mora otrok prepisovati v zvezek, in še zlasti med narekom ali drugimi podobnimi zadevami, ki so za oceno. Običajni slušni aparat najprej počasi deluje vse tiše, do trenutka, ko dokončno odpove, mine ura ali dve. Aparat od polževega vsadka pa kar crkne. V tem primeru je dobro, če imaš aparat na nasprotni strani, kot je roka, s katero pišeš, ker tako si še lahko rešiš oceno pri nareku, drugače pa si gotov!!! Če bi radi, da vaš otrok dobi pri nareku cvek samo zato, ker se mu je med narekom izpraznila baterija, ga kar dajte operirati! Ali ni bolj človeško, če otrok nareka sploh ne piše?

Ali si kateri izmed staršev želi videti trmoglavega otroka, ki na noben način ne bo hotel dati aparata dol z glave med športnimi aktivnostmi, ker bi se rad med njimi pogovarjal s svojimi sošolci? Poznam kar nekaj otroških iger, ki so strašno aktivne, tako da se otroci med njimi spotijo do onemoglosti, hkrati pa zahtevajo tudi govorjenje in poslušanje!!! Ali bi radi, da bi bil vaš otrok zagrenjen, ko ne bi mogel sodelovati v teh igrah, ker obstaja velika nevarnost, da si zaradi potu uniči aparat?

Ali bi želeli biti v večnem strahu, da bi morali sami plačati nadomestni aparat, ko se vam stari pokvari, ker bi zdravstvena zavarovalnica zavrnila njegovo plačilo? Zlasti, če bi se ugotovilo, da se je to zgodilo potem, ko otrok ni hotel ubogati, da ga da z glave, bi utegnilo priti do tega. Ali mogoče veste, kaj je to moralni hazard? Zavarovalnica lahko posumi, da gre zanj, če so okvare zaradi vlage, ipd. prepogoste. Če bi radi samo zaradi živahnosti vašega otroka plačali 1300 EUR za nadomestni aparat, ker bi zavarovalnica posumila na moralni hazard, ga kar dajte operirati!!!

Če bi radi videli, da bi otrok poškodoval notranji del polževega vsadka, ko bi se igral z vrstniki kakšno bolj agresivno igro in bi bil potem vse leto po bolnicah in bi zaradi tega moral ponavljati razred, ga kar dajte operirati! Če bi radi videli, da očitki, da ste vi krivi, da je notranji del polževega vsadka šel rakom žvižgati, ga kar dajte operirati! Če bi radi nekoč celo plačali ponovno operacijo zaradi domnevnega moralnega hazardiranja, ga kar dajte operirati!

Rad bi povedal, da tudi zasebne zavarovalnice ob moralnem hazardu dvignejo roke, zato zasebno zavarovanje polževih vsadkov, kar nekateri počnejo, ne pride v poštev!

Razočaran nad polževim vsadkom.

New Report

Close