Materino mleko pokvarjeno?
Sama sicer še nimam otrok, vendar vas klub temu redno sicer bolj berem, kot sodelujem. Imam pa množico nečakov in nasveti ter vaši pogovori mi večkrat pomagajo pri njih.
Sedaj pa k problemu. Pred dobrimi tremi meseci smo dobili še eno majhno pikico. Deček je polno dojen in raste, da ga je veselje gledati . V času tega poletja pa je začel večkrat odvajati blato tudi do 10x na dan in pri pregledu so ugotili, da ima salmonelo. Deček je kljub temu pridobival na teži. Pred kratkim smo bili pri družinici na obisku in beseda je nanesla, da je za bolezensko stanje “krivo” materino mleko ker da se je pokvarilo. Oborožena s podatki s foruma in dejstvom, da je pridobival na teži sem trdila, da to ni mogoče, vendar sem bila preglasovana – ker nimam otrok in tega pa res ne morem vedeti. Mlado mamico so skoraj čisto zmedli in je že skoraj začela razmišljati o umetnem. Ali je res mogoče, da je lahko materino mleko pokvarjeno? In če ni mogoče od kje taka “vraža” . Hvala vsem in lp
Draga Enolla,
materino mleko se ne pokvari. Če je otrok polno dojen. Drugače je, če je bilo mleko iztisnjeno in nepravilno shranjeno.
Mleko celo vsebuje zaščitne celice, protitelesa, ki ga “očistijo”bakterij (seveda ne 100%, saj ne more biti sterilno). A tudi če so v njem bakterije, otroka protitelesa v materinem mleku ščitijo pred okužbo. Če do okužbe že pride, je prebolevanje okužbe mnogo blažje.
Mleko v materinih dojkah se ne more pokvariti, skisati, zavreti in ni pogrevano, itd… . V mlečnih vodih je mleko, ki ga čutimo t.i. prednje mleko, v zelo majhnih količinah. Ko pride do izcejalnega refleksa, pa se tvori v mlečnih celicah t.i. zadnje mleko – sproti, iz materine krvi. In se ne pokvari. Če je mleko v mlečnih vodih predolgo časa se z t.i. “avtokrinim nadzorom”, se enostavno počasi absorbira nazaj v okoliška tkiva.
Včasih še slišim od kakšne mame (starejše generacije), da se jim je mleko v dojkah skisalo, da jim je mleko zavrelo ali pokvarilo ali celo da so prehladile dojke. Verjetno so se soočale z zastojnim vnetjem ali mastitisom ali je otroček izbruhal sesirjeno mleko (ki se je sesirilo v njegovem želodčku, kar je popolnoma normalno), razlag za dogajanje pa niso poznale in zato takšna (zmotna) prepričanja…
Prilagam članek:
Materino mleko – zaščita pred boleznimi
Matere, ki dojijo, pogosto trdijo, da v primeru prehlada ali gripe v družini, dojenčki ostanejo zdravi ali pa zbolijo v zelo blagi obliki. Do pred kratkim so prepričanje mater, da dojenje na poseben način varuje otroka, potrjevale le primerjalne študije med dojenimi otroki in umetno hranjenimi. Te študije izhajajo iz začetka tega stoletja in dokazujejo, da dojenje podaljša dobo naravne imunosti pred mnogimi virusnimi boleznimi, vključno z vnetji dihal, ter da dojenje brani tudi pred številnimi bakterijskimi okužbami. Sploh pa je že dolgo znano, da so dojeni otroci manj izpostavljeni driskam kot umetno hranjeni, iz dveh razlogov: ker pri dojenju odpade morebitna nehigienska priprava mleka in ker matere preko materinega mleka otroku nudijo že izdelana protitelesa proti črevesnim povzročiteljem, s katerimi so se že same srečale v preteklosti.
V 70-ih letih so znanstveniki razvili tehnike, s katerimi so lahko ugotovili, kateri so imunološki dejavniki v materinem mleku, in prišli do novih spoznanj. Tako sedaj znanstveniki poznajo tudi empirično znanstveno osnovo dojenja, ki so jo matere vedno intuitivno poznale. Znanstvena slika, ki se je odkrila, je bolj osupljiva, kot bi si jo lahko predstavljali.
Dr.John W. Gerrard, kanadski raziskovalec, piše v reviji PEDIATRICS:
“ Mnenja smo bili, da je funkcija dojenja zgolj hranjenje. Danes pa vemo, da mleko daje učinkovito zaščito, učinkovitejšo od antibiotikov pri nekaterih splošnih črevesnih bolezenskih dejavnikih, in da nudi zaščito pred alergijami v otroški dobi, kar je dandanes postalo pogost problem zaradi novih prehranjevalnih navad”.
Dr.Herbert Ratner je v enem stavku povzel enkratne značilnosti materinega mleka : “Cepivo za dojenčka, ki ga podarja narava.” Ta izjemna zaščita se začne s prvim požirkom mleziva (kolostruma) takoj po rojstvu.
“CEPIVO NARAVE” se prične s kolostrumom
Prvo mleko iz dojke imenujemo kolostrum (mlezivo). Ima nizko vsebnost maščob in ogljikovih hidratov ter visok odstotek beljakovin. Je izjemno prebavljivo in odličen vir energije za dojenčka. V naslednjih dneh se gost in kremnat kolostrum začne spreminjati v pravo mleko, ki je bolj tekoče (redko).
V 70-ih letih so znanstveniki odkrili, da kolostrum, ki so ga prej zanemarjali, vsebuje žive celice, ki novorojenca branijo pred mnogimi potencialno nevarnimi agensi. Danes je znano, da materino mleko nadaljuje zaščitno funkcijo za dojenčka, ki jo je v prenatalni dobi opravljala posteljica. Vaš otrok pride na svet z zalogo protiteles ali zaščitnih beljakovin, ki jih preko posteljice dobi z vašo krvjo. Protitelesa ali imunoglobuline je izdelal vaš imunski sistem kot odgovor na okužbe, ki ste jim bile izpostavljene. To vključuje nekatere nalezljive otroške bolezni. Medtem ko vaša odpornost na te bolezni traja vse življenje, pa prenesena odpornost vašega dojenčka ščiti le začasno (do 6. mesecev) dokler se njegov imunski sistem sam ne vzpostavi.
Protitelesa, ki dajejo zaščito pred klicami, s katerimi ste prišli v stik v vsakodnevnem življenju v vašem domačem okolju, prehajajo na otroka že v času nosečnosti. Ti imunoglobulini omogočijo otroku, da je zaščiten proti mnogim povzročiteljem nalezljivih bolezni, kot ve, kot jo imate same, ko se znajde v družinskem okolju. Imunost ni pridobljena ampak gre le za pasivno prenesena materina protitelesa, ki pa po šestem mesecu otrokove starosti iz otrokove krvi začnejo izginjati.
Do nedavna so bili znanstveniki prepričani, da se celotna količina protiteles prenese na dojenčka samo preko placente (posteljice). V tako prepričanje so jih zavedli izsledki raziskav na govedu, ki so jih opravljali zaradi pomembnosti kravjega mleka v človekovi prehrani. Študije so pokazale, da teliček, drugače kot človek, ne dobi protiteles pred rojstvom: celotno in edino zalogo protiteles dobi s prvim sesanjem, nekaj ur po rojstvu. Vsak kmet ve, da tele, ki ne dobi kolostruma, lahko v kratkem pogine. Iz študij izhaja, da v kolostrumu prevladuje imunoglobulin G (IgG), pomemben za preživetje.
Ko so znanstveniki pregledovali novorojenčke, so ugotovili, da je ob rojstvu v telesu prevladujoč imunoglobulin IgG.
Zaključki, ki so jih potegnili iz teh študij, čeprav razumni in logični, niso bili povsem pravilni. Verjeli so namreč, da do prenosa protiteles pride pred rojstvom. Ker so IgG imunoglobulini v trenutku rojstva že prisotni, so menili, da je kolostrum nepomemben v boju proti okužbam.
Z razvojem tehnologije pa so znanstveniki odkrili, da so dejavniki imunosti obilno prisotni v kolostrumu. Odkrili so jih v zgoščeni obliki in z, do takrat nepoznanimi lastnostmi, ki so presegale obrambne sposobnosti, ki jih otrok dobi preko placente.
Nepričakovano so odkrili, da so v kolostrumu v izobilju prisotna določena protitelesa, ki pa jih v organizmu otroka ob rojstvu ni. To so imunoglobulini A (IgA). Ti imunoglobulini so izredno pomembni za zaščito otrokovih sluznic.
Odkrili so še, da je kolostrum (in kasneje mleko) živo tkivo, ki je v marsičem podobno krvi. Levkociti, ki so tudi v krvi, so poglavitni obrambni faktor pred okužbami: uničujejo in onemogočajo bakterije in viruse, ki lahko povzročijo hude bolezni.
Prisotnost živih levkocitov v mleku pomeni, da je mleko živo tkivo, zelo podobno krvi. Še preden so znanstveniki odkrili žive levkocite, so nekateri zdravniki imenovali materino mleko “bela kri”, prav zaradi njegovih vitalnih lastnosti, ki jih pripisujemo krvi.
Navdušujoče je bilo odkritje, da je v materinem mleku skoraj enaka količina levkocitov kot v krvi! Bela telesca nastopajo v različnih oblikah, s specifičnimi lastnostmi. Nekatera bela telesca iz materinega mleka izločajo pomembni IgA.
Kako deluje zaščita
IgA predstavlja prvo obrambno črto organizma, medtem ko IgG, poglavitno protitelo, ki ga otrok dobi preko posteljice, kroži v krvi (humoralno protitelo). IgA deluje na tistih točkah, kjer klice najlažje napadejo telo, kot so: zgornja dihala, pljuča, črevesje. Ti deli so prekriti s sluznico, ki predstavljajo oviro za bolezenske agense in ravno tu se izloča IgA. Levkociti pridejo v otrokovo črevesje kot vzorci in nadaljujejo z izločanjem IgA. To protitelo z nekoliko drugačno zgradbo glede na “sorodnika” v krvi, je obstojno na prebavo. Imunoglobulini so kot stražarji ob meji, ki jo predstavljajo obloge prebavnega trakta: onemogočajo vdor klic in tujih beljakovin, ki bi lahko povzročile alergije.
Odličen specialist z obrambno funkcijo je makrofag, tip levkocita, ki presnavlja tuje organizme. Klice “požre” in jih s pomočjo encima – lizocima uniči. Opazili so, da je veliko lizocima tudi v materinem mleku. Ko je vsiljivec uničen, se makrofagi pripravljajo na naslednji napad.
Koncentracija teh protiteles v telesu je najvišja v prvih urah po rojstvu, kar je še en dober razlog, da pristavimo otroka k prsim čimprej kot je mogoče. Nobene druge tekočine (glukoza, voda, čaj, umetno mleko) ne moremo primerjati s kolostrumom po blagodejnosti za vašega otroka.
Po prvih tednih dojenja se kolostrum spremeni v pravo mleko: koncentracija protiteles se zmanjša, poveča pa se količina mleka, ki ga otrok zaužije, kar pomeni, da še vedno dobiva konstantno zaščito pred mnogimi organizmi – bakterijskimi ali virusnimi. S pomočjo materinega mleka otrok prične izdelovati svoja protitelesa ob spremstvu protiteles, ki jih je dobil ob rojstvu.
Pred nedavnim so v Hong Kongu znanstveniki odkrili, da nekateri levkociti v materinem mleku reagirajo na nek virus z izločanjem interferona. Interferon je vrsta beljakovine, ki opozori okoliške celice na bližajočo se nevarnost. Interferon, ki ga izločajo levkociti materinega mleka, je zelo podoben tistemu, ki ga izločajo levkociti v krvi in predstavlja dodatno zaščito novorojenčka.
Presenetljivo odkritje je bilo tudi dejstvo, da dojke proizvedejo posebno vrsto protitelesa kot odgovor na neko novo nevarnost za otrokovo zdravje, tudi če potrebni specifični imunoglobulin ni bil prisoten v materini krvi. Ko je dojenček izpostavljen neki novi klici, se prične niz reakcij. Ko sesa, mogoče tudi pogosteje kot ponavadi, saj se ne počuti dobro, začnejo dojke proizvajati primeren imunoglobulin in ga kot zaščitni element preko mleka pošlje otroku. To je sistem “specializiranega programiranja” doječe matere, ki proizvaja protitelesa po naročilu za tiste klice, ki grozijo otroku. Otrok “izda naročilo”, mati “sprogramira” celice in “dostavi” ustrezna protitelesa.
Odkritje dinamične in neposredne vloge, ki jo ima dojenje pri zaščiti pred boleznimi, pojasni kako lahko otroci, v času, ko so dojeni, preživijo v okuženem okolju. Ta prednost dojenja, ki je na žalost bolj očitna, ko dojenja ni, je resnica, ki jo moderni svet vse bolj ceni, še prav posebej od takrat, ko se je umetno mleko za dojenčke razširilo v manj razvite dežele.
Enolla to je dejansko stara vraža. Dete se lahko okuži oziroma je mleko “pokvarjeno”, če tako hočeš, samo v primeru, če mati zboli oziroma je prenašalka salmonele. Nisem sicer zdravnik, a sem skoraj prepričana, da v tem primeru dete dobi salmonelo preko materinega mleka. Mlada mamica naj gre na pregled, lahko je tudi samo prenašalka brez bolezenskih znakov. To je edina varianta, pa še to ni mleko pokvarjeno ampak okuženo. Da pa bi se mleko iz lepega pokvarilo to pa ne bi vedela od kje prihaja. Morda so si take in podobne razlage po svoje priredili. Če je okužena, potem ji bodo svetovali zdravljenje, a mleko naj vseeno vzdržuje z izčrpavanjem, da ga ne bo po ozdravitvi premalo. Se mi mlada mamica na vso moč smili. Upam, da je ne bodo pregovorili in bo poslušala tebe. Pa še nekaj. Če ni okužena, je izredno pomembno, da doji. če ima otrok prebavne motnje lahko dihidrira in dojenje je najboljše preprečevanje dihidracije. Ti govorim iz lastnih izkušenj. Otrok, ko je bolan ala salmonela, rotavirus in druge črevesne bolezni in bolezni umazanih rok, noče (vsaj ponavadi) nič drugega zaužiti kot le dojenje, ker je to oblika tolažbe, ker ga boli in mu je hudo itd. Hkrati pa preprečuje dihidracijo, ki je lahko za male otročke usodna.
Upam, da bo vaš nadebudnež čim preje ozdravel.
A.
