živjo!

res mi je težko, zato se na vas obračam s prošnjo po nasvetih.
s fantom sva se spoznala pred nekaj meseci, par pa sva približno dva meseca. Na začetku je bilo vse kot v pravljici, sedaj pa je kar naenkrat počilo. Fant je imel pred menoj punco, s katero sta se po osmih letih razšla, na njeno željo. Vem dolga doba, po mesecu ali dveh pa sem prišla v njegovo življenje jaz. Sedaj se v njemu pojavljajo dvomi, ali se je prav odločil, da je po mesecu začel z novo zvezo. O tem se zelo veliko pogovarjava. Je iskren in mi veliko zaupa. Njegova želja trenutno je, da bi bil nekaj časa(dni, teden) sam, vendar pa, zveze z menoj ne bi končal, rad bi se z menoj slišal vsak dan,…pa vendar. Kam to pelje?To sem mu predlagala tudi jaz, pa ni bil za to,sedaj pa je sam prišel do tega zaključka. Zaupal mi je tudi, da k bivši se ne bi vrnil, saj sem jaz zanj idealna in ne problem, zaradi katerega ni tako kot bi lahko bilo. Pravi, da ob meni ni sproščen, da ima kar neko blokado… Tako zelo ga imam rada,pa čeprav pri najinem problemu zelo zelo trpim. Po vsakem pogovoru je obema lažje, pa čeprav se vračam domov z mešanimi občutki, ali naj potrpim ali, kako ?Zakaj je do tega prišlo? Kako naj si/nama pomagam?

Hvala za prave nasvete.
D.

Če si boš vzela malo časa in prebrala kaj prispevkov na tem forumu, boš do podobnih situacij in nasvetov zlahka prišla, morda ti tudi ne bi bilo potrebno pisati.

Fant prihaja iz neke dolgoletne zveze in ti je fer povedal kako se počuti. Da skrajšam – na novo zvezo še ni pripravljen. Trezno se vedi tudi ti da ne boš čez čas sama sebi rekla ali njemu očitala da si bila samo vmesni amortizer in izkoriščena. Žal je to dejstvo, bolje malo razočaranja sedaj kot kasneje.

Fant kar prav čuti, ker je po večletni vezi v resnici veliko za predelat, za pospravit na svoje mesto, kar pa ne traja samo nekaj tednov. Nekateri spidi-gonzalesi tako dolgo vezo predelajo v nekaj mesecih, večina nas povprečnih ljudi pa rabi kakšno leto, dve… Vsekakor mu stoj ob strani, ker vama zna pristno prijateljstvo postaviti lepe temelje za partnersko skupnost.

prehitro je vstopil v novo vezo, v vezo s tabo. če je bil z bivšo toliko LET verjemi da je še ni prebolel, verjemi!! in zato rabi čas zase, da si v glavi pošlihta, preštudira, in tebi toplo priporočam da mu ta čas tudi daš in pustiš, ker če je ne bo prebolel in si v glavi sam pošlihtal, potem bo samo vajina veza trpela, verjemi!! saj če se bosta slišala vsak dan, saj to je v redu. to ni nič narobe, če hoče mir in nekaj časa zase. ti pa ne skrbi. mene bi skrbelo če bi mi to rekel po letu ali več, ne pa po dveh mesecih….. vse bo v redu, res.

Pozdravljena. Sam sem se znašel v podobni situaciji pred 2 mesecema. Mogoče ti bo kaj pomagalo, če pregledaš temo “Konfuzna situacija”.

Tudi “moja” ni bila ob meni povsem sproščena. Imela je dvome, pa tudi slišala sma se vsak dan.

Predvsem mi je zanimiv zadnji stavek. Tudi v najinem primeru je bilo tako, da sma se oba po vsakem pogovoru počutila bolje. Z mešanimi občutki.

Vsekakor je on prehitro skočil v razmerje s teboj. V mesecu ali dveh nihče ni sposoben preboleti 8 letne zveze, še posebej, če ni bil on pobudnik prekinitve. Lepo, da je s teboj iskren. Mislim, da je zate najbolje, da zaenkrat ne polagaš prevelikih upov v to. Daj mu čas, ostanita prijatelja, pogovarjajta se, kaj več ti bi pa odsvetoval, ker se lahko zgodi, da boš razočarana. Govorim iz osebnih izkušenj.

Upam, da sem ti odgovoril, na obe zadnji vprašanji.

lp

živjo,

verjamem da je težko, vendar upoštevaj njegovo željo. Fant ni imel časa, da bi prebolel bivšo, ker si se ti prehitro pojavila. Ta čas potrebuje zdaj..in če mu ga ne boš dala prostovoljno, si ga bo sam vzel (z odtujevanjem, molkom, zamišljenostjo..). Reci mu, da ga razumeš, naj si vzame čas in predela zadevo. Ne kliči ga, naj kliče on tebe. V tem času se zamoti, da ne boš preveč na trnih… če mu boš “težila” se bo počutil, da ga dušiš, zato se zna ohladiti. Zdrži, saj bo!

vse zgoraj navedeno sem mu povedala, predno sva se spustila v zvezo. vsekakor premlao časa, tudi sama (sem) se zavedala, da bodo čustva prišla za njim. Povedala sem mu, pa vendar, on z izjavami kot so, najboljša, idelana, prvič sem zaljubljen, me je pripeljal do tega, da sem vse “dvome” opustila in se mu predala. naivno, ampak…
Stojim mu ob strani, ga poslušam,kolikor je mogoče oz. kolikor mi pove, tudi jaz sem bila tista,ki sem dala pobudo za “čas” pa jo je zavrnil, ker on bi se z mano, kot sem že napisla vidu, slišu,….tudi ne kličem ga,….tako in tako,pa je korake začenjal on.
Ne vem sicer, kako naj verjamem, da to le ni začetek konca?

draga didi, žal ne moreš vedet. Lahko samo optimistično in samozavestno gledaš naprej, se potrudiš, da si (kadarkoli sta v stiku) vedra in nasmejana …in čakaš. več kot to ne moreš narediti, on je zdaj na potezi.

Sama sem pred par leti preživljala isto, vendar se je pri meni zgodba s tem zaključila. Ne bi te rada strašila, da bo isto, samo dobro je, da se te možnosti zavedaš. Potrudi se pa, da te to zavedanje ne bo obremenjevalo v tej meri, da se bo to poznalo na tvojem vedenju (pri meni se namreč je). In zapomni si..če se bo fant odločil,da zgodbo zaključi, je najbrž bolje tako,da zaključi zdaj, na frišno, kot da vajina zveza omahuje in umira na dolgi rok. Držim pesti zate!

Škoda, da si se v njegovem življenju pojavila sedaj, ko sta ravno prekinila… Ko bi lahko vplivala na usodo bi bilo najbolje, da bi minilo kakšno leto, odkar je prekinil.. Iz izkušenj ti lahko povem, npr. moj brat je sedaj prekinil z zaročenko oz.ona ga je pustila in je čist na tleh, 1mesec je minil in hodi full ven, se druzi skolegi, a je rekel, da se ne bo supščal v vezo dokler ne bo čutil da jo je popolnoma pozabil, kajti drugače bo naredil to, kar je tvoj fant tebi-zmešal čustva in na koncu prizadel, kajti vem da ti je te vrstice težko brati, a skoraj 99% jo še ljubi, tebe pa ima rad in se ne more odločiti kaj bi….

Moj nasvet je: pusti ga, naj uredi in izbistri misli in potem odločita kako naprej- skupno ali samostojno…

… usoda bo naredila svoje… če vama se usojeno bosta skupaj

PA SREČNO
Sanja LP

oj!
vsega tega se zavedam….tudo konca in ko konec omenim, pravi, da on o tem sploh ne razmišlja, da samo jst tako črno gledam. boji se, da če bi prekinila, bi mu bilo žal,ker ve, kaj ima. ne vem več, ali so to samo fraze ali,…. želi me slišati vsak dan,kadar pa sva sama pa se ne moreva upreti drug drugemu. je pa zelo težko, ker ob tem trpim, ob enem pa se bojim, da bom ponovno izigrana,česar pa….saj veš, si nihče ne želi, sploh ne v ljubezni!
pa lep pozdrav, d

didi, saj bo! Držim pesti zate!

Če čutiš tako, pa če je vsaj 50% res to kaj ti pravi… Bi bilo vredno počakat in malo potrpet.

Hudo je, si znam predstavlja (podobna sitacija) ampak včasih je vredno.
Tista negotovost ubija…

Ampak vseeno ti svetujem, da celotno zadevo vzami malo bolj za rezervo in poskusi se čim manj navezat!! Dosti si se vrjetno že?

Kar pomembno je tudi, da on nima več stikov z bivšo? Jih ima ali nima? Da si njegova bivša ne bo kar naenkrat premislila in začela težit, ker pač dosti jih misli, da jim še vedno vse pripada, čeprav več niso skupaj (to se je zgodilo meni)…

Pogovorita se še, vprašaj ga vse kar te zanima. Če pa zveš, da še ima z bivšo stike – pa tako veš koliko je ura…., če ni prekino 100% nikoli ne bo!

Obstaja ena ameriška knjiga z naslovom He’s **** not that into you (ki jo je na veliko promovirala Oprah v eni svojih oddaj). Po slovensko, če je moškemu ženska všeč, bo zanjo naredil vse ne gleda na prejšnje zveze, čas prebolevanja in izgovorov kot so – ti si idealna, ampak rabim biti malo sam. Ne vem, če se jo da kupiti v SLO, je pa vredna branja.
žal je odgovor krut, vendar če premislite boste ugotovile, da je zelo resničen.

oj,

on stikov z bivšo ne navezuje, jo ne kliče ne piše sms-ov. no ja, tako mi je rekel, in jaz mu verjamem. piše mu jih ona, ker obžaluje, da je končala, ko pa ga pokliče, mi pa pove. na sms-e ji ne odgovarja. ji je povedal da ima punco, vendar ona mu ne verjame, ker se ji zdi, da ga nobena ne bo mogala imeti tako zelo rada, kot ga je imela ona. mu zaupam, ker se mi zdi, da če še tega ne bo več, potem bo konec.
navezala, ….seveda da sem se. pravi, da je srečen z mano, da je vesel, da me ima,….rekel je, da če ne bi bilo tako, bi že končal. samo tukaj gleda samo nase. sem mu povedala, da trpim jaz ker je tako, ker ni tako kot je bilo pred tem. hudo mu je, se mi je opravičil, ampak….pa saj se trudi, samo včasih pa res tako čudno vse skupi izpade, da si mislim, jaz tega ne bom zdržala. povedala sem mu, da imam občutek, da sem mu odveč, da…pa mi je rekel, da če bi bilo tako, ne bi z mano “spal”, me ne bi s seboj vzel na piknike,…pa tko……tudi vprašala sem se, zakaj vztrajam,…..preprosto rada ga imam,vem da je dober človek, samo ta njegova zbeganost, negotovost pa sta ga zelo omejila, kar me seveda moti!
seveda pa so prisotni tako momenti optimizma kot tudi momenti negotovosti, kar pa,…seveda ubija!!

papa

oj!

točno to, negotovost ubija!!!kar se tiče bivše je tako; sms-e piše ona, ko pa ga pokliče pa mi pove. z njegove strani ni navezovanja stikov. mu verjamem, ker če mu ne bom zaupala, potej je konec. seveda ona obžaluje, ker je naredila konec . povedal ji je, da ima novo punco, vendar mu ne verjame, ker se ji zdi, da ga nobena ne more imeti tako zelo rada kot ona. kako bedno sem se počutila, ko mi je to povedal.

in potemtakem jaz sedaj trpim, ker ni tako kot je bilo prej. malo egoistično se obanša, ker dela tako kot mu sede, ali pa ne vem, čaka da bo meni prekipelo in bom vse skupi pustila. konca on noče in mi ga do sedaj tudi še ni omenil. povedal mi je, da če ne bi bil srečen z menoj, bi že končal, me ne bi prenašal, ne mene, niti ne vseh teh mojih vprašanj. je pa povedal, da se boji, da me bo izgubil za vedno, če končava. povedala sem mu tudi, da kot prijatelja,v primeru konca, ne bova mogla nadaljevat.
problem pri meni je, da pri teh zadevah ne znam končat, reči stop trpljenju. vem da je dober človek, samo kot pravim, trenutno gleda res samo nase.
me pa zanima, kako bo po njegovem dopust((zdaj ga preživlja). je bilo že vse planirano,predno sva se spoznala)).

No saj , če je bilo vse prej planirano ni važno, saj ni imel samo za enega palnirano… lahko bi te zraven vzel.
Jaz bi se bala vztrajat,ker če je tako, da ga ona kliče in moleduje je velika možnost, da si tipo v nekem afektu premisli in gre nazaj.

No s kom pa je šel na dopust? Da ni naskrivaj svoje bivše zraven vzel?

Nevem no, jaz bi bila malo bolj stroga in mu rekla, naj te več ne zajebava… naj se odloči in reče tej bivši, da resno misli, da naj ne klicari več -…. saj ni menda glupa. On mora nardit konec, če še kliče ji že očitno ni dovolj jasno povedal, da naj ne kliče!

Vrjemi mi, sem preživljala (na nek način še jo vedno) podobno zgodbo…

Didi07,

moja izkušnja: Pri nama je vse štimalo, nato sem pa izvedel, da z bivšimi veze ni pretrgala. Potem je to na mojo zahtevo naredila. Prišlo je do poroke in imava otroka. Pa sem zopet ugotovil, da je klicala bivšega. Veš, če se človek ne zna odločit, potem se nikoli ne bo. Jaz, ko sem prekinil zvezo, sem jo prekinil. Z bivšimi ne moreš biti dober kolega, kot to trdijo nekateri. Po zvezi sem se z bivšo partnerico dobil še največ trikrat, da sem razčistil zadeve, od takrat naprej pa obstaja samo še pozdrav in morda pogovor o tem kakašno je vreme. Nobenih pijač in srečanj več.

Samo tebi v opomin-midva se ločujeva še ne po enem letu poroke.

LPE

didi07,

moj nasvet bi bil popolna distanca – fizična in psihična. Ni mu treba postavljat ultimatov, le sama bi bila na tvojem mestu vztrajna in prekinila stike.

Povej mu in to jasno in glasno, da ga imaš rada, da si želiš z njim nadaljevati začeto, ampak ne na tak način. Tudi ti imaš čustva, tudi ti si zaslužiš brezpogojno ljubezen brez nekih pomislekov in brez senc bivše.

Daj mu čas, kolikor pač ga bo rabil, da razmisli in se odloči, vmes pa se NE kličita, NE pišita in NE dobivajta. Sploh ne med rjuhami, ker s tem te samo drži v šahu! Daj mu vedeti, da je to, kako se bo izteklo, v veliki meri odvisno od njega, ne pa vse! Tudi ti imaš svoje življenje, vprašanje, kako boš mislila takrat, ko bo sprejel kakršnokoli odločitev že.

V tem obdobju bodi bolj hladna kot ne, drži se distance, ne jokcaj, ne kliči, ne odgovarjaj na klice, na SMSe, nič. NIČ. Naj se tudi sam zave, da te lahko izgubi, naj se zave, da te tudi ON potrebuje ob sebi.

Želim vama srečo. Kot je že ena napisala zgoraj – če sta si namenjena, bosta skupaj.

Samo prosim, ne se it polovičarstva. Vem, da boš v tem moratoriju, ko se odmika, trpela ko žival, hrepenela, jokala, cepetala, ampak vsak vmesni kontakt je obliž na rano. Morda sicer bolečina za silo mine, a se potem znova pojavi v še hujši meri.