Zanima me kako svetovalke za dojenje svetujete mamicam, ki so morebiti okužene s hepatitisom c ali celo virusom HIV? Ali je njim odsvetovano ali celo prepovedano dojiti? Ali je prenos hepatitisa preko materinega mleka dokazan in nujen? Kako se do takšnih mamic obnašajo v porodnišnicah? Jim je apriori vzeta možnost ta ta stik z otrokom? Prosim povejte mi kar vam je znanega o teh stvareh oziroma kje bi lahko še kaj izvedela o tem. Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem.

Draga Nastja,
hvala za vprašanja. Opravičujem se vam za moj pozen odgovor. Sprašujete me, kako svetujemo LLL svetovalke ob materini okužbi s hepatitisom C ali virusom HIV. Ker se sama osebno še nisem srečala s konkretnimi situacijami v praksi, vam posredujem informacije iz vira The LLLI Breastfeeding Answer Book, 2003. Opravičujem se za slovnično slab prevod, nimam časa za popravljanje…….

HEPATITIS:
Vir: Breastfeeding Answer Book, 2003, stran 538-540

Hepatitis A – mati lahko doji
Hepatitis B – mati in otrok sta cepljena, mati lahko doji
Hepatiits C – aktivna faza – mati naj v času simptomov začasno ne doji
Hepatitis C – neaktivna faza – mati lahko doji
Hepatitis D, E, F in G – prenos virusov v mleko ni znan / hepatitis D dobijo letisti, ki so že okuženi s Hepatitisom B / Hepatitis E se primarno prenaša z okuženo vodo / ni korelacije z okužbo Hepaitisa G in prenosom prek materinega mleka (Inaba 1997) /

Hepatitis C:

1. MATERINA BOLEZEN JE V NEAKTIVNI FAZI, NIMA SIMPOTOMOV
Tveganje za prenos virusa hepatitisa C (HCV) z dojenjem je minimalna, še posebej če je bolezen v neaktivni fazi in mati nima simptomov (Rulf 1994). Če je noseča mati okužena zvirusom, je perinatalna prenosljivost nizka, od 5-7% (Dienstag 1997).

V študiji (European Paidiatric Hepaittis C Virus Network 2001), v kateri so zajeli 1474 žensk (35% teh žensk je bilo hkrati okuženih tudi z virusom HIV) in njihovih otrok, so ugotovili, da ne obstaja povezava med načinom hranjenja otroka in tveganjem prenosa HCV. Pri tistih matereh, ki pa so okužene tako s HCV kot HIV, pa je tveganje prenosa HCV povečano.

V študiji (Poywka 1999) je bilo ugotovljeno, da noben od 76 vzorcev ženskega mleka od 73 HCV pozitivnih ženskni vseboval HCV RNA. Enako so ugotovili tudi v naslednjih študijah: Spencer (1997), Lin (1995), Ogasawara (1993). Incidenca okužbe dojenčkov s HCV pri dojenih otrocih je enaka okužbi dojenčkov s HCV okuženih mater, ki so hranjeni po steklenički (Gartner 1996).

Kumar (1997) je ugotovil, da od 97 mater, ki so sicer bile okužene s HCV a brez simptomatike, se niti eden od otrok ni okužil do starosti 12 mesecev.

Laurence Gartner, MD (2002): “Obširne raziskave v zadnjih letih jasno kažejo, da dojenje ne predstavlja tveganja za okužbo in prenos virusa Hepatitisa C z matere na dojenčka.” V nekaterih raziskavah so v vzorcih ženskega mleka našli pristonost HCV virusa, vendar se dojenčki niso okužili. To dejstvo dokazuje, da žensko mleko vsebuje zaščitne faktorje, ki preventivno zavirajo bakteirjske in virusne agente (imunoglobulinska portitelesa).

Obstaja 1% faktor tveganja, da se dojenček z virusom Hepatitisa C okuži in utero ali ob času poroda. Faktor tveganja je direktno v zvezi s količino virusa v materini krvi.

Zdravniki se med seboj ne strinjajo, ali naj mati, ki je v nEaktivni fazi hepatitisa C in ima ranjene ter krvaveče bradavice doji ali ne. V The Red Book (200), Ameriške pediatrične akademije, je dojenje v takem primeru odsvetovano, dokler bradavice niso popolnoma pozdravljene. (stran 305). Po Lawrence Gartnerju: tveganje okužbe zaradi krvavečih materinih bradavic je le toeretična možnost, nimamo pa niti enega dokaz ali primera, da se je to res zgodilo.

2. MATI JE V AKTIVNI FAZI BOLEZNI HEPATITIS C

Če je mati v akutni fazi bolezni, je potrebno z dojenjem začasno prekiniti, dokler simpotmi ne izginejo, v povprečju je to eden do dva tedna.

V študiji (Ruiz Extremera 200), so spremljali 63 žensk in 73 otrok. Ugotovili so, da je stopnja prenosa HCV in incidenca HCV RNA, najdenih v ženskem mleku povišana (20% v primerjavi z 0% pri asimptomatičnih ženskah), če je ženska v aktivnem stadiju bolezni. V Študiji (Kumar and Shahul 1998), kjer so preučevali 65 okuženih mater, so potrdili, da takoj ko bolezen matere postane simptomatična, se raven KCV RNA v mleku poviša.

HIV/AIDS

vir LLLI Breastfeeding Answer Book (strani 541-548)

Virus HIV se prenaša s krvjo in izmenjavo človeških tekočin.

V raziskavah so ugotovili, da se večina otrok, ki jih dojijo s HIv okužene matere, ne okuži. Vendar pa je dojenje lahko eno od možnih tveganj za prenos okužbe.

Če je mati okužena z virusom HIV, je skoraj nemogoče predivideti, ali se je dojenček okužil že v maternici (in utero) v času nosečnosti ali med porodom. Dojenčki, katerih matere so okužene s HIV, se rodijo z izredno povišanimo količino HIV protiteles, zaradi česar je težko diagnosticirati okužbo takoj po porodu. Večina otrok izgubi ta protitelesa v prvih 15 do 18 mesecih življenja. Da se ugotovi, ali je otrok okužen z virusom HIV, je potrebno 3x narediti PCR teste: v prvem tednu, med drugim tednom in drugim mesecem ter po četrtem mesecu otrokovega življenja. Če so vsi trije testi negativni, je možnost, da je otrok okužen s HIV manj kot 0,3% (Lawrence 2002). Žal PCR testi niso na voljo v večini nerazvitih držav, kjer je incidenca HIV najvišja.

Ker je težko dokazati, ali je dojenček okužen z virusom HIV že in utero ali med porodom, je težko izračunati tveganja prenosa HIV z dojenjem.

***

Ok, Nastja,… tole prevajam in pišem že več kot uro in pol, pred seboj pa imam še 6 na drobno popisanih strani raziskav iz knjige Breastfeeding Answer Book na temo dojenje in HIV… Enostavno mi ne bo zneslo vsega tega prevesti in napisati še v naslednjih dveh dneh… Predlagam, da pustite svoj naslov (seveda če želite, ne bom ga javno objavila) in vam pošljem fotokopirane strani. Reference in vire, kjer lahko iščete naprej, če vas ta tematika zanima, bom navedla spodaj….

Na kratko bom prevedla le še stranske oznake ob besedilu o HIV:

V zadnjih letih smo se o dojenju in HIV naučili veliko novega, toda še veliko raziskav bo potrebnih. Raziskave kažejo, da je stopnja prenosa okužbe s POLNIM dojenjem (v prvih treh do šestih mesecih otroka) med materjo in otrokom popolnoma enaka stopnji okužbe otrok, ki so hranjeni po steklenički. Poudarjam: POLNO DOJENJE! Če je otrok hranjen mešano, tako dojen in obenem tudi dohranjevan po steklenički, je stopnja okužbe precej povišana.

Javna zdravstvena priporočila o dojenju s HIV okuženih mater se razlikuje med posameznimi državami, in so odvisna od tega, ali obstajajo varne alternative dojenju. V podsaharski Afriki ima otrok mnogo večjo verjetnost, da bo umrl zaradi okužene vode in podhranjenosti ter tveganja kakor zaradi prenosa HIV z dojenjem.

Kjer so dobre možnosti za alternativno hranjenje dojenčkov in higienske razmere boljše, so možne alternative tudi, da mati mleko iztiska, ga pasterizira (pasterizacija uniči virus HIV) in dojenčka hrani po steklenički. Druga najboljša možnost je, da dojenčka hrani z doniranim materinim mlekom (v državah, kjer so mlečne banke), šele potem pa je tretja varna možnost hranjenje s prilagojenim mlekom.

Prelomna študija je bila izdelana v letu 2001 (Coutsoudis 2001), kjer je bilo ugotovljeno, da v prvih šestih mesecih POLNEGA (!) dojenje ne predstavlja nobenega povečanega tveganja za okužbo s HIV v primerjavi s hranjenjem s prilagojenim mlekom. Tveganje pa se močno poveča če so dojenčki hranjeni kombinirano: tako dojeni kot po steklenički.

*******

Žal ne vem, kako ravnajo z materami, okuženimi s HCV in HIV v slovenskih porodnišnicah. Zato boste morali povprašati zdravnike in pristojne zdravstvene delavce (morda bi postavili vprašanje dr. Pušenjaku na sosednjem forumu?).

********

1. Viri, reference za Hepatitis C:
AAP Committee on Infectious Diseases. Hepatitis C Virus Infection. Pediatrics
March 1998; 101(3):481-85
Alter, M.J. Transmission of hepatitis C virus–route, dose, and titer. N Engl J Med 1994; 330:784-86.
Alter, M.J. et al. HCV infection: epidemiology, diagnosis, and treatment. U Texas Southwestern Medical Center at Dallas. Supplemental monograph (symposium proceedings) 1995; pages 1-27.
Bonkovsky, H.L. & Mehta S. Hepatitis C: A review and update. Disease-a-month 2001-12;47(12):610-47
CDC. Recommendations for follow-up of health-care workers after occupational exposure to hepatitis C virus. MMWR July 4, 1997; 46(26):603-06.
Dienstag, J.L. Sexual and perinatal transmission of hepatitis C. Hepatology 97; 26(3)suppl1:66S-60S.
Fanous, Jr. E.I. et al. Recent developments in viral hepatitis. Curr Opinion Gastroenterology 1994; 10:237-42.
FDA. Immune globulin-associated hepatitis C transmission. FDA Med Bulletin 1994; 24(2):3-4.
Fischler, B. et al. Vertical transmission of HCV. J Ped Gastro Nutr 1995; 20(4):449.
Garland, S.M. Hepatitis C – Role of perinatal transmission. Aust NZ J Obstet 98-11,38(4):424-27.
Gish, R.G. et al. Vertical transmission of hepatitis C. J Ped Gastro Nutr 1996; 22(1):118-19.
Grayson, M.L. et al. Breastfeeding and the risk of vertical transmission of hepatitis C virus. Med J Austr 1995; 163:107.
Hunt, C.M. et al. Hepatitis C in pregnancy. Obstet Gynecol 1997; 89(5)pt2:883-90.
Jonas, M.M. Challenges in the treatment of Hepatitis C in Children. Clinics in Liver Disease 2001-11;5(4):e1-e7
Kurauchi, O. et al. Studies on transmission of hepatitis C virus from mother-to-child in the perinatal period. Arch Gynecol Obstet 1993; 253:121-26.
Lam, J.P.H. et al. Infrequent vertical transmission of hepatitis C virus. J Infec Dis 1993; 167:572-76.
Lin, H-H. et al. Absence of infection in breast-fed infants born to hepatitis C virus-infected mothers. J Pediatr 1995; 126(4):589-91.
Lin, H-H. et al. Mother-to-infant transmission of hepatitis C virus and breast-feeding. J Pediatr 1995; 127(4):670-71.
MacDonald, M. & Wodak, A. Preventing transmission of hepatitis C. Australian Family Physician 2003-10;32(10:799-803.
Mahajan, L. et al. Mother-to-infant transmission of hepatitis C virus and breast-feeding. J Pediatr1995; 127(4):670.
Mast, E.E. and M.J. Alter. Hepatitis C. Sem Pediatr Infect Dis 1997;
8(1):17-22.
Murray, K. Breastfeeding and hepatitis C transmission. Topics in Breastfeeding 1997; IX:1-11.
Nagata, I. et al. Mother-to-infant transmission of hepatitis C virus. J Pediatr 1992; 120(3):432-34.
Novati, R. et al. Mother-to-child transmission of hepatitis C virus detected by nested polymerase chain reaction. J Infect Dis 1992; 165:720-23.
Nowicki, M.J. et al. Hepatitis A through E: new viruses, new problems. Contemp OB/GYN 1993; n:49-72.
Ogasawara, S. et al. Hepatitis C virus RNA in saliva and breastmilk of hepatitis C carrier mothers. Lancet 1993; 341:561.
Ohto, H. et al. Transmission of hepatitis C virus from mothers to infants. N Engl J Med 1994; 330:744-50.
Ohto, H. et al. Vertical transmission of hepatitis C virus. Author’s reply. N Engl J Med 1994; 331(6):400.
Paccagnini S. et al. Perinatal transmission and manifestation of hepatitis C virus infection in a high risk population. Pediatr Infect Dis J 1995; 14(3):195-99.
Polywka S. et al. Low risk of vertical transmission of Hepatitis C virus by breast milk. Clin Infect Dis J 1999;29:1327-29
Resti, M. et al. Mother-to-infant transmission of hepatitis C virus. Acta Paediatr 1995; 84:251-55.
Spencer, J.D. et al. Transmission of hepatitis C virus to infants of human immunodeficiency virus-negative intravenous drug-using mothers: rate of infection and assessment of risk factors for transmission. J Viral Hepatitis 1997;4:395-409
Tabor, E. Non-A, non-B hepatitis as a cause of chronic hepatitis in children. Ped Infect Dis J 1989; 8(7):477.
Tomomasa, T. et al. Prevalence of hepatitis C virus in Japanese children with non-A, non-B hepatitis and those with elevated liver enzymes after repeated blood transfusions. J Ped Gastro Nutr 1992; 14(2):24-45.
Uehara, S. et al. The incidence of vertical transmission of hepatitis C virus. Tohoku J Exp Med 1993; 171:195-202.
Walsh, T.J. Hepatitis C – screening of blood donations. Irish Med J 1991; 84(2):41-42.
Wejstal, R. et al. Mother-to-infant transmission of hepatitis C virus. Ann Intern Med 1992; 117(11):887-90.
Wejstal, R. et al. Mother to infant transmission of hepatitis C virus infection. J Med Virol 1990; 30:178-80.
Zanetti, A.R. et al. Mother-to-infant transmission of hepatitis C virus. Lancet 1995; 345:289-91.

2. Viri, HIV:
Zadnja, čisto sveža, raziskava in strokovni članek o dojenju in HIV:

The Breastfeeding and HIV International Transmission Study Group. Late postnatal transmission of HIV-1 in breast-fed children: An individual patient data meta-analysis. JID 2004; 189:2154-66.
Coutsoudis, A., K. Pillay, L. Kuhn et al. Method of feeding and transmission of HIV-1 from mothers to children by 15 months of age: Prospective cohort study from Durban, South Africa. AIDS 2001; 15:379-87.
Piwoz, E., T. Iliff, N. Tavengwa et al. Early introduction of non-human milk and solid foods increases the risk of postnatal HIV-1 transmission in Zimbabwe. International AIDS Conference, Bangkok, July 2004, abstract MoPpB2008.
Leroy, V., R. Becquet, F. Rouet et al. Postnatal transmission risk according to feeding modalities in children born to HIV-infected mothers in a PMTCT project in Abidjan, Cote d’Ivoire. International AIDS Conference, Bangkok, July 2004, abstract MoPpB2007.
Nduati, R., B. Richardson, G. John et al. Effect of breastfeeding on mortality among HIV-1 infected women: A randomized trial. Lancet 2001; 357:1651-55.
Sedgh, G., D. Spiegelman, U. Larsen et al. Breastfeeding and maternal HIV-1 disease progression and mortality. AIDS 2004; 18:1043-49.
Kuhn, L., P. Kasonde, C. Vwalika et al. No increased risk of maternal mortality attributable to prolonged breastfeeding among HIV-positive women in Lusaka, Zambia. International AIDS Conference, Bangkok, July 2004, abstract ThPeB7010.
The Breastfeeding and HIV International Transmission Study Group. Mortality among HIV-1-Infected women according to children’s feeding: An individual patient data meta-analysis. AIDS 2004, in press.
WHO Collaborative Study Team on the Role of Breastfeeding on the Prevention of Infant Mortality. Effect of breastfeeding on infant and child mortality due to infectious diseases in less developed countries: A pooled analysis. Lancet 2000; 355:451-55.
Kuhn, L., Z. Stein, M. Susser. Preventing the mother-to-child HIV transmission in the new millennium: The challenge of breastfeeding. Paediatr Perinat Epidemiol 2004; 18:10-16.
WHO. New data on the prevention of mother-to-child transmission of HIV and their policy implications. Conclusions and recommendations. WHO technical consultation on behalf of the UNFPA/UNICEF/WHO/UNAIDS Inter-Agency Task Team on Mother-to-Child Transmission of HIV. Geneva. October 2000.
Jackson, D. J., M. Chopra, T. Doherty, and A. Ashworth. Quality of counseling of women in South African PMTCT pilot sites. International AIDS Conference, Bangkok, July 2004, abstract ThPeE7998.
Coutsoudis, A., A. E. Goga, N. Rollins et al. Free formula milk for infants of HIV-infected women: Blessing or curse? Health Policy and Planning 2002; 17(2):154-60.
Jeffrey, B., L. Weber, R. Makhondo, and D. Erasmus. Determination of effectiveness of inactivation of Human Immunodeficiency Virus by Pretoria pasteurisation. J Trop Paediatrics 2001; 47:345-49.
Gaillard, P., M.-G. Fowler, F. Dabis et al. Use of antiretroviral drugs to prevent HIV-1 transmission through breastfeeding: From animal studies to randomized clinical trials. J Acquir Immune Defic Syndr 2004; 35:178-87.

The Breastfeeding and HIV International Transmission Study Group.
Late postnatal transmission of HIV-1 in breast-fed children: an individual patient data meta-analysis. JID 2004; 189:2154-66.

Another Look is a nonprofit organization dedicated to gathering information, raising critical questions, and stimulating needed research about breastfeeding in the context of HIV/AIDS.

Vas odgovor me je zelo razveselil- res sem ga ze tezko pricakovala in se vam za vas trud lepo zahvaljujem! Mislim da sem dobila dovolj podatkov in s svojim odgovorom ste me tudi precej pomirili- kolikor vem v porodnianicah materam odsvetujejo dojenje ceprav je njihova bolezen v povsem latentni fazi in nimajo nobenih bolezenskih znakov- ze ob okuzbi s hepatitisom c, ceprav infektologi priznavajo da do okuzbe prakticno ne pride razen ce bi mati imela krvavece bradavice. Svetovalkam za dojenje sem vedno zaupala bolj kot med seboj nasprotujocim si mnenjem “uradne” medicine. Lahko mi verjamete da tudi mamice z tovrstno okuzbo zelijo samo najboljse za svoje otroke in da jih mogoce se veliko bolj skrbi da ne bi skodovale svojemu otroku in ga morebiti okuzile- obcutki krivde so ze tako veliki. Za vas odgovor in vire kjer bom z veseljem izvedela se vec se vam se enkrat zahvaljujem. Prepricana sem tudi da niste odgovorili samo meni saj sem sama ze veliko iskala na to temo, mislim, da ste pomirili se kaksno mamico. Hvala, lep pozdrav in veliko soncka!