OTROŠKO SPANJE, BREZ JOKA V SANJE
recenzija: Karmen Mlinar

Naslov knjige: OTROŠKO SPANJE, BREZ JOKA V SANJE
Avtorica: Elizabeth Pantley
Spremna beseda: dr. William Sears in Zdenka Zalokar Divjak
Leto slovenske izdaje: 2003
Založba: Didakta
Cena: 4.800 SIT

Elizabeth Pantley je mati štirih otrok in avtorica številnih vzgojnih priročnikov ter voditeljica organizacije Better Beginnings (Boljši začetki). V slovenščini poznamo njene naslednje knjige: »ABC odlične vzgoje«, »Z otrokom lahko sodelujete« in »Otroško spanje, brez joka v sanje«. Pantleyeva sodeluje z dr. Williamom Searsom, utemeljiteljem povezanega starševstva (Attachment Parenting), pravkar je pri založbi Didakta izšla tudi njegova prva njegova knjiga v slovenščini: »Uspešen otrok«.

Kot svetovalka za dojenje se pogosto srečujem z vprašanji mamic: »Kdaj bo moj dojenček spal ponoči? Kdaj dojenček ne potrebuje več nočnega dojenja in hranjenja? Ali bom sploh še kdaj spala?… » vam zveni znano? Redki so starši, katerih otroci v prvih dneh, mesecih ali letih lahko mirno spijo celo noč. Prav zato je to knjiga, ki jo mamicam zelo rada priporočam v branje, predvsem zato, ker je to na slovenskem trgu trenutno edina knjiga, v kateri NE boste prebrali navodil v smislu: »pustite otroka jokati prvi dan pet minut, anslednji dan deset minut, itd… « ali »s trdo roko in vztrajnostjo ga boste že naučili spati«,… Nikakor ne!

V knjigi avtorica ves čas poudarja prijazen način uspavanja, spodbuja starše k ustvarjanju razmer, ki dajejo otroku občutek varnosti in kako se starši urimo v potrpežljivosti. Zlati pravili sta: da otroka ne pustimo jokati samega in da uvedemo predvidljivo dnevno in večerno rutino. Knjiga nam ponuja deset korakov, načrt, kako postopoma dosežemo, da bo otrok spal vso noč, ne da bi ga bilo potrebno pustiti jokati:
– na otroško ne/spanje boste dobili poglede z večih zornih kotov, kar vam bo pomagalo postaviti realistična pričakovanja,
– kako se lotiti analiziranja in pristopom za izboljšavo vašega spanja,
– ponujene so vam številne različne možnosti, ki ustrezajo različnim načinom starševstva,
– izdelali si boste svoj lastni načrt spanja, ki bo ustrezal vaši družini

Tisti, ki boste šli brat to knjigo imate verjetno dojenčka ali mačka, ki je ponoči pogosto buden, vi pa ste neskončno utrujeni in neprespani. Knjiga je jasna, razumljiva, z nazorno prikazanimi koraki in rešitvami. A zavedajte se, da to ni knjiga, po kateri bi že z samim branjem rešili vaš problem nespanja. Le vi starši sami boste tisti, ki boste z nežnostjo in doslednostjo uveljavili želen red pri spanju, predvsem pa se morate zavedati, da za to potrebujete ČAS in POTRPEŽLJIVOST.

V knjigi pogrešam indeks, ki ga originalna angleška izdaja knjige ima. Tudi to je namreč knjiga, ki jo starši enkrat preberemo, nato pa se k določenim posameznim problemom še večkrat vračamo.

Opomba La Leche League International: knjiga je na priporočenem seznamu LLLI v naših knjižnicah, toda z opombo, da se LLLI ne strinja z avtoričinim osebnim pogledom na uspavanje pri prsih. Številne znanstvene raziskave in izkušnje številnih mater so namreč pokazale, da je uspavanje pri prsih lahko tudi ena od zelo uspešnih metod uspavanja otroka.

Če lahko pokomentiram recenzijo, popolnoma sestrinjamz vsem napisanim. Jaz sem začela z metodo nežne odstvaitve od prsi, da otrok ve, dane zaspi na prsih, pa je naše spanje zdaj še slabše. Sicer je knjiga super, malo sem bila razočarana, saj sem mislila, da bomo spali bolje. Otroci so zelo različni. Lahko jih 99% na ta način bolje spi, no mi smo ravno v tistem procentu, kjer ni tako. Zdaj jo pustim na prsih, a se je čas dojenja občutno podaljšal, iz 20ih minut, včasih traja tudi celo uro. Če je to ob 3h zjutraj, ponavadi kar zaspim zraven, pa se vmes zbudim, da jo odklopim – ker zdaj za nobeno ceno dojke noče spustit. Smo pa dopolnili enajst mesecev in smo super, spanje pa je naša šibka točka. Tolažim se s tem, da bo nekoč bolje!

Tudi sama upoštevam večino nasvetov iz te knjige, a se strinjam z recenzijo. Meni osebno je prav lepo, da mi otrok zvečer zaspi med dojenjem. Nekaj časa sem sicer poskušala z odstavljanjem, da mi ne bi zaspala na prsih, a sem prišla do enakih težav kot Caia. Zato sem to opustila. Kljub temu pa se hčerka zdaj po dojenji včasih sama obrne stran od mene in zaspi.

Mene bolj muči to, da gre hčerka čez slaba 2 meseca v varstvo. Strah me je predvsem tega, kako bo tam zaspala. Gospa, ki ji bo čuvala, mi je rekla, da naj jo kar odvadim tega, da zaspi na prsih. Ali imate mogoče kakšen nasvet, kako naj jo navadim, da čez dan ne bi več potrebovala dojenja za spanje (zvečer mi je čisto všeč, da je tako)? Če ne pa upam vsaj na kakšno vzpodbudno besedo, da bo punčka v varstvu zaspala brez (večjih) težav, ko mene ne bo zraven.

Caia, ob treh otrocih, od katerih noben ni zmogel spati tako, kot pravijo normativi in razna pravila v naši zahodni in do otroškega spanja precej nestrpni družbi, se lahko samo strinjam s stališčem kolegice Karmen, ki je napisala, da ta knjiga ne bo nujno rešila težav s spanjem. Osebno menim, da predvsem zato, ker morda pa s takim spanjem, kot ga zmore in prikaže večina(!) naših dojenčkov, ni v bistvu čisto nič narobe. Kar seveda ne pomeni, da nismo starši utrujeni, izčrpani, včasih zaradi tega tudi povsem na tleh in da si ne bi mogli kako pomagati.

Zelo dvomim, da 99% mamic uspeva naglihati svoje otroke tako, da bi v našem okolju veljalo, da “pridno spijo”. Prepričana sem, da je tistih “nagajivih” bistveno več ali celo večina. Mnogi starši namreč ne odobravajo več metod izjokavanja, ki so jih nekdaj priporočali ali celo vsiljevali kot edine pravilne. Mnogi starši spanju posvečajo veliko manj pozornosti, pač, je kot je, in počakajo, da se samo uredi. Mnogi okolici zaradi ostrih kritič, češ, ste slabi starši, ker ne uredte spanja, tudi ne razlagajo nikomur. Zato pravzaprav ne vemo, kako spi kakšen odstotek dojenčkov.

Morda bi vam olajšala spanje in dušo kakšna druga knjiga še bolj. Nekaj jih je nanizanih tudi v tem članku, kjer o spanju govorijo tudi znani ameriški pediatri, v malo drugačnem tonu, kot smo (bili) vajeni iz tega konca sveta. Sodobni pogledi na spanje dojenčkov in malčkov: http://med.over.net/forum5/read.php?94,4476929

Mnogi starši opažajo, da je najteže med 8. in 18. mesecem. V tem obdobju se otrok razvojno sooča z nekaterimi strahovi in se bolj naveže na starše, ima povečano potrebo po varnosti, lahko ga tudi postane sram, je bolj plašljiv pred drugimi ljudmi, tujimi prostori.

To, da otrok (ne) zaspi na dojki, ni povezano s tem, kakšno potrebo bo imel po dojenju sicer podnevi ali ponoči. To je nekako zmotno mišljenje, češ otroku je treba pokazati, kako se zaspi sam. Problem nastane, ker otrok ponoči, ko se zbudi, nima le težave, da ne zna zaspati nazaj, ampak tudi nekaj/nekoga potrebuje! In če ga naučimo tehnike, to še ne pomeni, da smo mu tudi zadovoljili nočno potrebo po bližini, morda umiritvi kakih neprijetnih sanj, morda žejo, iskanje matere, preverjanje, ali ga ni morda zapustila,…

O varstvu vam toplo priporočam, da pozorno preberete te povezave, kjer smo obširno pojasnili, kaj se dogaja z dojenjem in navezovanjem na druge ljudi ob materini odsotnosti. Sicer pa je dva meseca še veliko pri dojenčku, lahko da bo tedaj čisto drugače. Gotovo bo 2m večja in bo laže sprejela situacijo.

Varstvo in dojen otrok:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1073&t=1073 (vrtec)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4526963 (varuška)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4838916 (varuška)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4701442 (težave pri babici)
http://med.over.net/forum5/read.php?11,128398,128449#msg-128449 (jasli, imunost)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4844928,4846789#msg-4846789 (jasli, nenehno bolan)