Smešno je, kako se vedno več ljudi obremenjuje kaj bi jedli, kdaj, kako …sto in ena dieta …kot da ni važnejših stvari v življenju, ki so dragoceneše in vredne naše pozornosti.

Imam 21 let in tut jaz, kot skoraj vsi, vidim na sebi napake, ki jih npr moj fant ne. 170 cm, 65 kg, nisem shirana, lubi ima kar velik “za prjet” 🙂 … no in sem zadnje čase malo brskala po knjigah in brala o dietah, matr, prav smešno kaj vse sem prebrala … dieta z mlekom itd 😉 ne vem kaj človeka pripelje do tega, da se spravi pit mleko ..in to samo mleko.
No in potem nekje drugje preberem, mleko naš zahrbtni ubijalec … in kako zelo je človeku škodljivo… ponovno drugje da moramo piti mleko …skratka bla bla bla …
Prav je da vsak posluša sebe in tako sam ugotovi kaj mu paše in kaj ne.

torej, sem končno doumela, da se z DIETO ne shujša, pač pa z načinom življenja, da damo drugim stvarem več pozornosti kot hrani. Če si srečen, zadovoljen … ne premišljuješ o tem,ali imaš kilogram preveč/premalo.
Kdor te ima resnično rad te bo imel tudi če boš malo bolj obložen. Sicer pa – pomembno j kako sam sebe vidš v svojih očeh.V ozadju je pogosto psiha, vendar s hrano oziroma dieto dosežeš ravno nasprotno, še bolj se žreš zaradi svojega videza, zaradi tega, ker nimaš nadzora nad sabo…itd.

Skratka, vsak mora
priti SAM do tega ,da je zadovoljen sam s sabo, da najde stvari, smoter svojega življenja v ljubezni, druženju …itd,ne pa v hrani kot čustvenemu nadomestu.

In kar se tiče ločevalne diete, nekaterijo jo odobravate, drugi ne …Torej, zakaj bi se podajali v neko dieto, če lahko sami pač naredimo selekcijo hrane – bel krh, testenine zamenjamo za polnozrnate, jemo veliko sadja & zelenjave, po 17 uri ne jemo, ta čas ko bi se ubadali s tem kaj bomo jedli pa migamo! IN TO JE VEČ KOT DOVOLJ!

Lp

Pia

V marsičem imaš prav, v marsičem pa se vidi, da si še mlada in gledaš na hujšanje zgolj z estetskega vidika oziroma misliš, da ljudje hujšamo zgolj zato, da bi dobro zgledali.
Pa ni vselej tako.
Mnogi hujšamo predvsem zaradi zdravja. Jaz naprimer, zaradi hrbtenice, kolkov, kolen in sklepov. Nimam nevemkoliko preveč. Pa vendar se mi vsaka kila minusa pozna, da je moje življenje kvalitetnejše-hočem reči, z manj bolečinami, z manj anestetiki.

Praviš:
-ta čas, ko se ubadamo s tem, kaj bomo jedli, pa migamo, pa je….

Migamo, kolikor pač moremo. nekateri bolj, drugi manj. Nekaterim se ne da, nekateri pa ne moremo, ali pa ne smemo. Ni tako enostavno pri šestdesetih, kot je pri dvajsetih….

LP!

babica, nisem želela koga ožaliti. Se strinjam s tabo kar se tiče hujšanja iz zdravstvenh vidikov.

Kar dosti stvari je s katerimi se strinjam in mislim da imaš prav…vendar ni vse tako enostavno!
Vendar tudi nekaj kar nikakor ne odobravam….glede na to, da praviš, da si kar nekaj (pre)brala v zvezi s hrano, dietami ipd., bi lahko vedela, da s tem, da po 17 uri ne ješ več, sebi in svojemu telesu delaš veliko škodo (in ne korist kot očitno ti misliš).

Joj, Pia, a ne bi bil svet lep, če bi bilo tako preprosto? Pa očitno ni, ne?

Res pa je, da moramo živeti in ne samo zato, da jemo, ampak da resnično in polno živimo.Odkar sem našla svoj način prehranjevanja, sem nehala toliko misliti na hrano, ker imam že nekako sistemsko pripravljeno in je zelo enostavno, a da sem do tega prišla je preteklo veliko vode saj jih štejem že 46 let.
Toda nikoli ni prepozno. Pred 26 leti sem imela ženske takole mojih sedanjih let že za precej stare, sedaj pa se počutim kot mladenka , ki ima 26 na 20 podlage. Hahahahahahaha…..
Migati sem v resnici pravilno začela tudi šele zadnje leto. Prej sem se skoz nekaj matrala, a se moram zahvaliti Dušanu, ki mi stoji ob strani in svetuje.
Do petdesetega bom pa še kaj naredila , da bom po pedesetih še daljši čas migala in morda ostala vitalnejša, kot so naše uboge mame(moja ima hude težave s srcem in ožiljem-celo življenje pa povečana kilaža-nič cigaret in slabe navade v prehrani)
Pia21, mlada si in prav je, da že sedaj narediš zase , kar me nismo : nauči se pravilno prehranjevat.
Ciao, Andreja

Se strinjam, ni preprosto. To nikakor! 😉 imamo vzpone in padce.

Pa še tko je. Ko si mlad in neobremenjen, se vse zdi lahko. Misliš, da sem se jaz pri svojih dvajsetih obremenjevala glede kil? Ja, saj se zdiš sam sebi debel (čeprav nisi), ampak okoli tega ne zganjaš cele drame. Potem pa je dovolj eno slabo leto in problemi se začenjo. Prebiraj malo forum, pa boš videla, od česa pridejo kile. Ene so depresivne, drugim zmeša ritem nosečnost in porod, tretji se počasi nabira … Nobena ne je zavestno. Če bi bilo hranjenje zavestno, ne bi bil nihče debel. Podzavest je pa zahrbtna reč. Razlogi, ki privedejo do debelosti, so si različni kot noč in dan. In lepo je, da imaš zadeve že tako zgodaj pošlihtane, toda stavek, ko praviš, da je dovolj, da si srečen in zadovoljen, pa ne ješ, kaže, kako mlada si. Nihče ni ves čas srečen. Slejkoprej pride kakšen udarec, s katerim se moraš spoprijeti. In nekateri se sproprijemajo tako, da jejo. Spet ne zavestno, seveda. In ko se zavedo, da imajo problem, so kile že tu.

Diet je pa toliko zato, ker smo debeli pač zanimiva tržna niša za dobička željne. Nič lažje, kot napisati knjigo ali članek s čudežno dieto, ljudje to pokupijo, ti si napolniš žepe, drugo te pa ne briga. Srečo imaš, da odraščaš v dobi interneta, ki je poln informacij. Ampak žal tudi dezinformacij.