Kako to, da še vedno jeste tako?
Opažam, ko gledam nekatere jedilnike, da uporabljate napačne kombinacije (po Montignacu napačne) , torej OH in BELJAKOVINE ter maščobe. Recimo poln. kruh in šunka.
Kot drugo pa, da še vedno jeste OH.
Ne vem, no, kako je kaj vaš inzulin, ma moj je sigurno “zmešan” od vseh OH, kar sem jih pojedla v življenju. In sedaj, ko so vnosi OH v enem obroku max. 15g, tako, da je dnevni vnos cca 40g, se počutim zelo dobro.
Po knjigi OŠ hujšanja od Željke Augustinovič, sem začela malo drugače razmišljati.
Se moram strinjat s Krpanom….40g OH in dobro pocutje ne gresta skupaj.
Zakaj? Zato, ker nase telo potrebuje OH za normalno delovanje, le-ti so namrec primarni vir energije.
Mozgani in zivcevje namrec lahko kot vir energije izkoriscajo le glukozo…tako, da ce ni dovolj velikega vnosa OH tudi miselni procesi ne delujejo kot bi morali (poiskusite se ob takem vnosu intenzivno ucit…pa boste videli razliko…).
Poleg tega pri velikem vnosu beljakovin in mascob pride do nastajanja ketonskih teles, kar privede do acidoze (povecane kislosti krvi).
Cloveski organizem potrebuje vse: beljakovine , OH in mascobe…in z ukinitvijo oz. drasticnim zmanjsanjem ene izmed teh skupim delate lastnemu telesu le skodo….
corsica napisal:
> Se moram strinjat s Krpanom….40g OH in dobro pocutje ne
> gresta skupaj.
> Zakaj? Zato, ker nase telo potrebuje OH za normalno delovanje,
> le-ti so namrec primarni vir energije.
Se ti torej zdi 40g OH dnevno premalo?
Koliko pa ti poješ OH in koliko kg imaš preveč, do normalne teže?
Jaz sem malo zmedena od poti in niti ne vem dobro za kaj se gre.
Zato bom takole napisala: Npr. eden moj celodnevni “pojeden dan” všteto nekakšno najbolj splošno pojavljanje je:
(brez 2 kav z mlekom in občasnih tablet pivskega kvasa in brez vseh drugih takšnih ali drugačnih pijač) spodnjim podatkom v preglednici tako z lahkoto prištejem še minimalno 200 kcal
1256,8 kcal
76,7g beljakovin
30,5g maščob
169g ogljikovih hidratov
21,7g vlaknin
Moji procentualni deleži pa so:
24,7% beljakovin
20,3% maščob
55% ogljikovih hidratov
Jaz pač gradim zgolj na sami sebi kot celoti. Vse! Kilogrami, dovzetnost za višanje in padce, poprejšnja pretiravanja pri maščobi (predvsem nekvalitetni, ali pač če hočete nasičenih maščobnih kislinah), izločanje kalcija, zdravstvene težave, ki te spet po svoje omejujejo in če danes ne gledaš na to, boš čez leto dni še težje, moja pripravljenost odpovedovanja temu ali onemu, in pa predvsem moje lastno počutje (predvsem o njem lahko govorim, da ni od včeraj, ampak da takšno prehranjevanje pri meni traja že leto in pol in tako ……pač tudi počutje, izkušnje…)
Enostavo v mesecu dni si ne pustim večjih nihanj (se pravi pri +ali – 1,5 kg točno vem, da nekje nisem bila dosledna, površna), kot si ne pustim, da ne bi razumela zakaj je do nihanj prišlo, ko jih zaznam. Jaz moram vedeti. Ker če ne vem, ne morem nič spremeniti.
To, kako se prehranjujemo, je pač skupek mnogočesa, ne samo kalorij in gramov in podobnih stvari. Če sem prehodila zvečer 5km, še ne pomeni, da moram v obrok po hoji dodajati dodatne beljakovine in Oh-je z višjim GI. Ker pač sama za sebe vem, da je bilo to mogoče zgolj uvertura v tisto kar lahko naredim. Če pojem 100g riža je spet razlika. Nw gre za spremembo kalorij, ampak za spremembo ohranjanja hranilnih vrednosti zaradi samega načina priprave.
In popolnoma se strinjam z napisanim, ko govorite o delovanju inzulina. Pravzaprav po zadnjih znanih dognanjih “šefa” večine dogajanja. Jaz sem to dala skozi in se strogo ravno zaradi tega držala. Danes lahko praktično jem vse. Ker sem si vzela čas in dala trebušni slinavki možnost, da okreva, si odpočije, se nekako povrne v svoje najboljše možno stanje.
In še marsikaj mi ni jasno v teh vaših debatah. Tako hitra ocena je, da me spominja na mojo hči, ki se je lotila diete South Beach in so v njej strogo prepovedani OH (vsaj prvih 14 dni, po potrebi podaljšujemo). Po določenem času je planila kot lačna zver po OH-jih. Le kakšen neki je nauk, ki ga lahko povlečemo iz tega?
Pri prehranjevanju po GI-ju gre tudi za to kdaj, koliko in v kakšnih kombinacijah določeno stvar zaužijemo. Pravilne kombinacije, a ne strogo prepovedane.
Ljudje pa smo itak narejeni tako, da vedno slišimo in uporabljamo samo del vsega kar nam je na voljo. Vedno bomo nekako uspeli vse skupaj zreducirati tako, da bomo prepričani v to, da imamo prav in da delamo dobro.
Nekdo, ki nekaj redno in zavzeto trenira in ima prehrano “pošlihtano” v čisto nulo, se v letu dni redi in pada s težo tudi za več kot 20%. Je to zdravo, vas sprašujem? Čeprav bo tak človek odgovoril tako strokovno, da vam bo samo zastal dih.
Uf, sem se čisto izgubila. A zadnje čase je bilo resnično toliko čudnih namigov, da nisem več vedela, kaj je prav in kaj narobe. Ne zagrabite za prvo informacijo in se je držite kot pijanec plota, ampak razširite svoja obzorja.
