Kako do stanovanja?
Pozdravljeni!
Sva mlad par, jaz zaposlen, punca tik pred diplomo. Ker se je pojavila nujna potreba, da si omisliva stanovanje, se je zaradi narave dejavnikov, ki so naju prisilile k iskanju stanovanja, vse skupaj nekako prevesilo v naglico in temu sledece razocaranje. Ugotavljava, da so ljudje, ki oddajajo stanovanja, oderuski, s cimer se ne moreva sprijazniti. Zaradi tega sva se odlocila, da si omisliva lastno stanovanje. Toda kot ze vecini ljudi, se je tudi pri naju pojavil problem – denar. Kako do denarja, kako do 7 MIO SIT, da si omisliva stanovanje? Jaz s placo, kakrsna pac je, ne morem dobiti tako visokega kredita, punca pa kot studentka niti nima moznosti, da bi karkoli prispevala. Postavljam vam vprasanje – kako do denarja? Rop banke in zadetek na loteriji ter podobne traparije, ki so nama jih predlagali, nama niso vec zabavne in smesne, zato bi resnicno rada kaksen posten nasvet kako in kje priti do 7 MIO SIT kredita.
lp,
Robert
Spoštovani Robert, poskušajte povprašati pri različnih bankah, kaj bi bilo najbolj ugodno. Nikakor pa si NE izposojajte denarja od različnih posredniških ljudi (zastavljalnice, firme, agencije), ker ga ne boste ali ga boste izredno težko odplačali.
Gorenjska banka daje do 50 procentov na plačo kredita (ima med najugodnejšimi kredite)
1 milijon 22 tisoč na mesec se odplačuje z dobo 5 let, za njo pa je ljubljanska banka. Poznaimajte se.
Edina trenutno (v kratkem naj bi šel ven nov razpis) realna možnost za večji kredit je stanovanjska varčevalna shema, ki ima tudi najugodejše obresti in po tej bi res prišli do kredita, kolikor ste napisali, žal pa ne takoj, temveč čez recimo 5 ali več let.
Z vstopom v EU se bodo obresti za kredit znižale in upamo, da bomo lažje prišli do kredita, bi se morale že letos avgusta, vendar bi naše banke še rade zaslužile, seveda na račun državljanov.
Upam, da se boste znašli.
Z najemninami pa je tako, da včasih dobite stanovanje za zelo ugodno najemnino.
Upam, da boste vendarle prišli do potrebnega stanovanja in da vas ne bo preveč udarilo po žepu.
Vajin položaj ni preprost, a vendar ne gre kar obupati. Glede na to, da je punca tik pred diplomo, je pričakovati skorajšnje povečanje družisnkih dohodkov (no, če je razlog za hitro potrebo po stanovanju otrok na poti, bo to pač eno leto kasneje). To pomeni tudi skorajšnje precejšnje izboljšanje vajine kreditne sposobnosti.
Če ne bosta preveč zahtevna, bosta verjetno lahko našla tudi kakšno ne pretirano drago najemno stanovanje za čas do izboljšanja kreditne sposobnosti. Ko bosta imela dve plači, pa tudi kredit 7 mio SIT ne bo več nedosegljiv.
Imejta se rada ter se potrpežljivo in sistematično lotita iskanja začanega stanovanja. Poleg oglasov je zelo koristno povprašati pri prijateljih, sorodnikih in znancih, če kdo ve za kakšno možnost. Nekaj bosta skoraj gotovo našla. Srečno!
Tomaž, Družinska pobuda
Pozdravljen!
Na tvojem mestu bi si najprej prebral članek v oktoberski številki “Družinskega delničarja” na strani 9, z naslovom “Kupiti ali plemenititi denar”.
Potem opravi izračun najema kredita pri svoji banki. Potem opravi izračun najema kredita še pri kakšni drugi banki. Potem zamenjaj banko! 🙂
Potem opravi izračun vlaganja v naložbe.
Še prej pa preberi ta primer:
Pod predpostavko, da želim kupiti podobno stanovanje (pribl 50 kv. m.) v katerem sem trenutno najemnik, potrebujem 16 mio tolarjev (ali pribl. 67.800 eurov). Mesečna obveznost pri 20 letnem kreditu je približno 140.000 SIT, če izpolnjuješ takšne pogoje, kot jih izpolnjujem sam (mlajši od 35 let, komitent banke,…).
Mesečna najemnina znaša 70.000 SIT. Če se odločim, da razliko do mesečnega obroka (70.000 ali 300 eurov) investiram na načine, ki zagotavljajo vsaj 10 % povprečni letni donos, potem je v 16-tem letu varčevanja zbranih dovolj sredstev za nakup takšnega stanovanja (ki bo sicer ob predvideni letni inflaciji 4 % po šestnajstih letih ob enakih razmerah na stanovanjskem trgu vredno pribl. 122 tisoč eurov). Seveda lahko od 16.-20. leta naprej investiraš znesek (sedaj ne plačuješ več najemnine) 600 eurov, da prideš do dejanske razlike med nakupom nepremičnine ali vlaganjem v naložbe.
Še kakšen plus? 16 let ne plačuješ nobenih prispevkov v zvezi z nepremičnino (ne davka, ne vzdrževanja). In nihče ne zna v resnici povedat, kako bo lastnike nepremičnin udaril novi davek! Mesečni vložek v naložbo je lahko tudi večji kot (v mojem primeru) 300 evrov in cilju se približaš hitreje.
Kakšen minus? verjetno se boš moral kdaj seliti, malo verjetno je da boš lahko ostal v najemniškem stanovanju 16 let! 🙂
Vso srečo!
LP
Sliši se lepo, kot kakšen oglas. Podobno mi je zvenel tudi članek v Delničarju. Za nazaj je zelo lahko govoriti o povprečnih donosih pri tistih skladih, ki jim je to uspelo, vendar ni vsem. Govoriti o vlaganju v investicije z vsaj 10% povprečnim letnim donosom je po mojem precej tvegano, še posebej v obdobju nizke gospodarske rasti. Res je, da je lahko donos tudi večji, lahko pa je tudi precej manjši ali z nekaj smole celo negativen.
Poleg tega vsebuje tvoj sestavek še kar nekaj predpostavk, ki ne bodo nujno zdržale:
– Predpostavljaš, da bo vrednost nepremičnin ostala realno nespremenjena (le usklajevanje z inflacijo). Zadnjih nekaj let ni bilo tako in je njihova vrednost tudi realno rasla. Zanimivo da pri donosnosti investicij predpostavljaš enake trende kotv preteklih letih. Zakaj taka razlika?
– Naivno je pričakovati, da davek na nepremičnine ne bo vplival na višino najemnin. Rad bi videl najemodajalca, ki davka na epremičnino, ki jo daje v najem, ne bo zaračunal najemniku.
– Popolnoma si zanemaril obdavčitev kapitalskih donosov in obresti.
Želim ti, da bi se ti račun izšel in bo res tako, kot predvidevaš. Povej čez nekaj let, kako ti gre.
Primer sem napisal poenostavljeno, kot PRIMER, ne kot strokovni članek.
Koliko je tvegano govoriti o 10 % letnih donosih si lahko pogledaš med podatki o slovenskih vzajemnih skladih. Na začetku oktobra jih je 8 že preseglo ta nivo, 9 pa ne – kar pa ne pomeni, da jih nekateri do konca leta ne bodo. Nekatere srečne lenobe, lahko računajo tudi na kak odstotek več.
Vrednost nepremičnin ni nujno rasla realno na vseh koncih države. Če govoriš za Ljubljano, potem to drži. Drži pa tudi, da so cene kv. metra v Ljubljani prenapihnjene in se sedaj država počasi trudi normalizirati zadeve. Mimogrede, moja najemnina je bila leta 1996 (za 55 kv. m) 700 DEM in je danes za enako veliko stanovanje (ni pa isto) 300 DEM. In prvo stanovanje je bilo takrat ocenjeno na dobrih 130.000 DEM in drugo je na današnji dan 68.000 EUR. Realna vrednost torej ni drastično zrasla. Še to 200 m zračne razdalje je med stanovanjema, da se izogneva vprašanju kako vpliva lokacija na vrednost nepreimičnine.
Kar se tiče davka na nepremičnine, a kdo v resnici ve kako visok bo? A ne gre samo za “preimenovanje” obstoječih dajatev? Najemodajalec, ki plačuje davke in vzdrževanje nepremičnine je dober najemodajalec in ne vem ali imam samo jaz srečo, da jih vedno najdem.
Kapitalski dobiček fizičnih oseb, če je med vplačilom in izplačilom minilo več kot tri leta, ni obdavčen. Obresti niso obdavčene. Tako kot se bodo zakoni spreminjali, se bo spreminjal tudi način vlaganja denarja.
Seveda moj izračun ne vsebuje mnogo predpostavk, ki bi jih lahko, ampak ne glede na to kako bi se trudil, vseh dejavnikov s 100 % zanesljivostjo res ne bi mogel napovedati.
In seveda lahko takšen način varčevanja takoj prekineš in se obrneš k banki po kredit.
Osebno me v istem kontekstu bolj kot vrednosti gospodarskih rasti, inflacije, obresti in letnih kapitalskih donosov zanima, kako bodo naslednji dogodki vplivali na vrednost nepremičnin v centru države: gradnja novih stanovanj, končane avtoceste, odpiranje visokošolskih centrov izven Ljubljane, možna selitev posameznih članic univerze izven Ljubljane?
Če stanovanj ne bo več komu oddajat, jih bo potrebno prodat, če jih bo potrebno prodat, bodo lahko cene tudi padejo. Ne jutri ali naslednje leto, v dvajsetih letih pa se lahko zgodi tudi to.
LP