pozdravljeni!
na ta naslov sem se obrnila ne samo v svojem imenu, temveč v imenu naše celotne familije (kar okoli 30 nas je).
meseca aprila je babica odšla prostovoljno v dom, a smo vedeli da jo nekaj pesti v povezavi z eno od njenih hčerk in vnuka. Namreč nekaj dni pred njenim odhodom v dom smo izvedeli da so imeli neke ne popolnoma urejene posle in da v njeno (babicino)stanovanje pride njen vnuk.
danes je babica če skoraj 3 tedne v domu in vsak dan jo obišče kdo od domačih. nekateri to idejo negirajo in pravijo da bi bilo biolje če jo pustimo nekaj dni samo, da se bo lahko privadila na nove razmere in si poiskala nove prijatelje, spet drugi temu nasprotujejo.
še huje pa je to , da je babuico začel matrati spomin in da se veliko stvari ne spomni, včasih pa nas preseneti z zelo čudnimi podatki. postala je pravtako zelo zlobna in pravi da v dom ni prišla za vedno. imamo še namreč zelo staro hišo, kjer je 8 lastnikov, vendar je brez tekoče vode, je v hribu in jo uporablja celotna družina kot vikend. babica sedaj sili iz doma, meneč da se lahko nastani tam. najhuje pa je da si že 6 mesecevg pred tem ni ničesar kuhala, polega tega se je zelo zanemarila. Tudi danes v domu ne pusti, da bi jo umili.
tiosto,kar pa je najbolj boleče je da, da je pričela vse od a do ž izsiljevati in groziti, da si bo nekaj naredila. dialog z njo je zelo težko vzpostaviti, večina se sklicuje na njen slab spomin, ampak ker vem da je pri določenih temah še zelo agilna sama to idejo zavračam. opazila sem da veliko igra, predvsme pa izsiljuje.
sedaj prosim za nasvet vas? Kako pojasniti tako veliki družini pomen dobre komukacije in akko najti pot do babice?!
hvala za pomoč! vaša Vesna

Spoštovana gospa Vesna!
Na vprašanje, ki ste mi ga zastavili ni enostavno odgovoriti, ker je v ozadju več vzrokov, in je zelo kompleksno.
Glede na to kar pišete, da je babica odšla prostovoljno v dom, ste morda zaznali iz vaše strani. Kot pa pišete je s strani hčerke in vnuka prišlo do tega, da se bo naselil v njeno stanovanje. To pomeni, da je bila babica vsekakor pod pritiskom, da se odseli. Tudi sedaj se jasno zaveda, da domov v svoje stanovanje ne more več. Prav to je ena nejvečjih težav, ker nima več izhoda (razen vikenda, ki ga pa prav tako ne želiti izgubiti).
Glede na stanje, ki ga opisujete z njenim spominom in skrbjo za sebe, je normalno, da sama ne zmore več živeti, ampak potrebuje nekoga, da bo skrbel zanjo. Vendar ona tega ne doživlja tako. Zaveda se le, da nima več stanovanja in ne more več nikamor. Ko se srečujem s starejšimi ljudmi, se mi zdi, da je odvzem lastnine eden zelo velikih problemov v sprejetju svojega stanja – nisem več lastnik, nimam nikamor, da grem itd. Zato je pri odhodu v dom zelo pomembno, da imajo v začetku še to možnost (vsaj čutijo jo), da imajo še svoje stanovanje, da se lahko še vrnejo, da je še izhod nazaj itd.
Mislim, da to doživlja tudi vaša babica. Morda bi bilo dobro, da si ji nekoliko bolj posveti prav ta vnuk, ki je v njenem stanovanju, morda ne bi bilo narobe, če jo kdaj vzame še domov in ji s tem dokaže, da dom ni samo še za konec. Moje gledanje na bivanje v domu je tako, da ni potrebno vedno hoditi na obisk k našim sorodnikom, ampak jih lahko odpeljemo tudi domov za eno popoldne, soboto itd. Če so lahko prej hodili okrog, ni potrebno, da se to prekine z odhodom v dom. Morda bi vaša babica začutila, da se ni vse spremenilo.
Drugo kar se mi zdi v vašem primeru pomembno pa je to, da se tako velika družina razume med seboj in poenoti odnos do babice. Ker jo vsak dan obiskuje nekdo drug, ona igra na vaša čustva in vsakemu malo drugače pove. Potem ste zbegani, eni se strinjate s tem, drugi ne itd. To je igra, ki jo vaša babica zelo dobro igra. Za vašo babico je dobro, da je v domu in tudi to, da ima obiske. Vendar morate vsi sorodniki zagovarjati enake ideje in mnenja. To je enako kot pri vzgoji otrok – če sta oče in mama različnih pogledov na želje otrok, ti le to dobro izkoristijo, kajne. Mislim, da se morate dobro in odkrito pogovoriti in oceniti kaj je zanjo najbolje – nato pa vsi zagovarjati te ideje.
Glede nege in oskrbe – s tem, ko jo boste nehali obiskovati ne bo nič bolje. Vsekakor pa samo nego prepustite osebju doma, da jo oni prepričajo, da je to vsekakor dobro zanjo. Pogovorite se o tem z glavno sestro in skupaj boste lahko našli primerne ideje. Zagotavljam vam, da imajo in so imeli veliko podobnih primerov kot je vaša babica in imajo izkušnje. Pomembno pa je, da pristopite do osebja (odgovornih) in se o tem odkrito pogovorite.
Pogovorite pa se tudi o njenem zdravstvenem stanju – ali potrebuje kakšna zdravila ali pa jih sedaj dobiva, ko je v domu in nanjo tako vplivajo.
Predvsem pa, dajte času čas. Tri tedne je kratka doma, da se človek kar na enkrat privadi na vse novo. Odhod v dom je za vse starejše stresna situacija in kar nekaj časa traja, da se privadijo. Bodite potrpežljivi, ohranjajte stike z njo, s časom se bo prav gotovo umirilo.
Ne vem, če se vam odgovorila na vaše vprašanje. Upam, da si boste z mojim odgovorom vsaj malo pomagali.

Helena Zevnik