družinska postelja??
Naš štirimesečnik tudi spi pri nama v postelji. Za vse je tako bolj praktično in prijetno. Mislim, da moraš sledit svojim in otrokovim občutkom in preslišat kakšno mnenje drugih, ki vse “vedo” o tvojem otroku. Verjetno boš sama najlažje ugotovila, kdaj bo pravi čas za ločeno spanje. Mi se še ne obremenjujemo s tem.
Veš kaj, tudi na Mačkona in njegove insinuacije se ne oziraj!!!
Prav ta miselnost, da je otrok moteči element, ki ga je treba pospraviti v svoj kot, kjer ne bo delal zgage in motil odrasle idile, je najbolj zavratna in strupena!
Tebi, Mačkon, če boš tole bral, pa sporočam, da zakonska postelja ni edini kraj, kjer partnerja “prideta skupaj”! Z Mačkonko bi to že lahko ugotovila…
LP,
Ivana
Dragi moji možje – kakšen čeprav? Glede seksa, morda? hm, naj povem, da so tla v dnevni sobi krasna zadeva, če jih podložiš s kovtrom, da je kavč v dnevi sobi (da o mizi v jedilnici ne govorimo) sila praktičen in čisto nič dolgočasen ko gre za izmišljanje pozicij in poz, kako se “združevati” v sladostrastju. No, seks pod tušem pa je itak zakon…
Dragi moški, obstaja več vrst otrok, predvsem pa jih lahko delimo na take, ki spijo in take, ki ne. Ker se verjetno strinjata z mano, da ženska ni superman in rabi nekaj spanca na noč (tako kot vi, veliki lovci, ki vsak dan skrbite za finančne potrebe družine, potem ko vaša ženka “počiva” na lovorikah poroda in se celi ljubi dan praska po riti). In verjetno se strinjate, da pustiti otroka jokati, češ, se bo že naučil, da se ponoči spi, ni način vzgajanja zdrave duševnosti… torej, če smo to razčistili, naj vam povem, da ni bolj pomirjujočega, kot je dejstvo, da se mama in očka ponoči spočijeta, pa naj bo otrok pri njima ali ne, a spočiti se je pač treba. In četudi ti mačkon trdiš, da otroku kaka flaša umetnega ne bo škodila, a ne, je tudi ponoči večinoma potrebno dojiti in v ta namen vstajati – če si skupaj v postelji, je vse skupaj zalo olajšano….
Zato dragi moji možje, če imate res radi svoje ženske, boste kdaj pogledali dlje od svojih spodnjih gat in hormonov in razmislili o tem, ali spanje otroka ob materi dejansko škodi ali pa ji olajša že tako naporne dneve in noči… in ker moški pač večinoma razmišljate s spodnjo glavo, naj vam zagotovim, da spolnost ob primerni domišljiji kljub otroku v veliki postelji prav nič ne trpi (družinsko posteljo smo prakticirali od 6. meseca do 2.5 leta in jo kak dan še kdaj)… nekaj možgaskih celic je pač treba uporabiti…
T.
P.S. Ali bi morda raje, da se vaša ljubljena odseli v otroško sobo, ali pa se morda iz izčrpanosti sesuje(moja izkušnja, ker se menila, da se v skupni postelji pač ne spi…)
Draga Gea!
tudi sama sem bial pred pol leta pred podobno dielmo kot ti – je pa tako, da nam vsem trem taksno cartanje zelo pase. moz je tudi ogromno na sluzbenio poti in ponavadi potem akr sam rece, naj dam tamalo na sredo postelje… ce se hoceva posvetiti drug drugemu pa ostane nekaj casa v svoji posteljici :)))
sicer em je kar enkaj prijateljev prestarsilo, naj nikar ne pocneva tega in da bom imela velike probleme z dovajanjem, ampak meni (nama z mozem) je bilo vedno vsec (mogoce zelo filmsko) ko se cela mlada druzinica zjutraj stiska v postelji…
Najlepsi odgovor mi je sicer povedala prijateljica, ki je rekla:
“Nikar se ne sekiraj – to je najlepsi cas, ki ga lahko prezivis z otrokom in ga popolnoma izkoristi kar se da – se prehitro bo zrasla in kar naenkrat bo stara toliko, da se ji vec ne bo dalo cartat pri vama…”
Ce tako odgovarja tebi in mozu se ne sekiraj in uzivajte v skupnih uricah!
Lep posteljni pozdravcek,
Nika
p.s.
sama sem opazila, da je tamala, ko prepsi pri nama v postelji ponoci mnogo bolj mirna, kot v svoji posteljici in nekako lepse prebrodimo noc (zbudi se samo 1x, da se nahrani), zjutraj pa se zbudi med 7-7.30 z glasnim vriskanjem in smehom…
… se nanaša na utrujenost, ki jo pokasirava oba z možem, če med nama spi katerikoli od najinih dveh sončkov. Moja dva lumpa sta bila med spanjem mirna le nekaj mesecev, potem pa sta oba začela po postelji izvajati akrobacije. Konec prejšnjega poletja je bil naš takrat 15 mesečnik precej bolan, pa sva se ga “usmilila” in vzela v najino posteljo. Z možem sva oba spala le po nekaj minut skupaj, pa še tako je mali enkrat vmes splezal čez mene in telebnil na tla, med drugim me je celo noč vlekel za lase (pa kljub ogromni količini las na moji glavi VEDNO zagrabi ta sladke), možu je tiščal prste v nos, oči in ušesa (vse med spanjem), jaz sem enkrat pokasirala tako čelno, da se mi je ulila kri iz nosa, tud “šljiva” je že bila na moževem očesu po eni takih noči, da ne govorim o brcah v ledvica in trebuh, ker najraje leži pravokotno na naju…
Če vam spanje skupaj z otroki znese, zakaj pa ne? Pri nas se ne, ker so posledice take, da ni za zdržat. Po nekaj takih neprespanih in pretepajočih nočeh postaneva z možem tako utrujena in razbolena, da naju ni več za prenašat – postaneva zadirčna, nejevoljna, sita okolice…
Pa še druga stran te iste medalje: strinjam se, da je prijetno prakticirati spolnost ne samo v postelji, strinjam se, da dojenčkova koža najlepše diši in jo je užitek vohati zjutraj, ko se zbudiš pred pobalinom zraven sebe … ampak (moji razlogi so na začetku tega posta)
LPM
Draga Gea, družinsko posteljo smo prakticirali od 6. meseca, ko nisem zmogla več vstajati po 17krat na noč, naše dete pač ne spi, in hoditi v njegovo sobo ga mirit, dojit in še kaj. Pri nama je potem spal do svojega 2.5 leta, ko se je SAM odločil, da je že velik fant in da bo spal v svoji sobi. Nikoli ni bil brez svoje postelje, zaleči smo tako, da je popoldne šel spat v svojo sobo, potem pa sem ga počasi zvečer spraševala, ali bo “na obisku” v veliki postelji (tako sem mu dala vedeti, da to ni njegova postelja) ali pa bo šel kot veliki fant v svojo. Seveda njegove spalne navade niso kaj dosti drugačne, kot ko je bil še dojenček, (beri: spanje mu je povsem odveč). Tako zdaj hodim z njim ležat v posteljo, dokler ne zaspi, potem pa grem v veliko posteljo. Okoli 2. ali 3. ure pride spet k nama, zdaj večinoma sam. Ne odrivam ga iz postelje, ker vem, da to potrebuje, ko je bil še dojenček ni spal kaj veliko, smo pa vsaj skupaj počivali, ne da bi jaz hodila okoli po stanovanju z njim v naročju. Sem sicer to poskusila, a se ni obneslo.
Jaz sem za družinsko postejo, seveda pod pogojem, da se s tem strinja celo tna družina, torej tudi zakonski partner.
T.
Tudi moja je oz. spi v najini postelji, ko je imela 7 mesecev, sva jo dala v svojo posteljo, a je brez ene ograjice, v bistvu podaljšana postelja (Tenks TinkaraC, bla tvoja ideja), zvečer jo dam na njeno posteljico, ponoči ko pa noče več bit na svoji, pa se skobaca do mene, nasloni glavico name in spi sladko naprej. Pusti vse ostale, delaj tako kot tvoji družini paše in odgovarja. Naša včasih celo noč prespi v svoji, včasih pa pri naju, jo ne silim nič. Pozna svojo posteljico, ko bo pač želela, bo pač v njen, zadnjič se je celo zgodilo, da je sama iz najine postelje zlezla v svojo, mogoče pa ji je atek nagajal , al pa jaz ;)))
branka
Naj ti povem, da ko se punce pogovarjamo o naših otrocih, sem ugotovila, da nisem edina, ki deli posteljo s tamalim. Predvsem velja tvoje mnenje, zakaj bi mučila tamalo, če je pri starših prav lepo….
Svetujem ti le, da ko bo stara nekaj let, da pa jo počasi odvadiš, saj rednega spanja v vajini postelji. Pred časom sem poslušalo eno gospo kako njuna hčerka spi pri njiju pri 10 letih. To se mi pa zdi že zelo čudno. Sem definitivno za to, da otrok občasno prespi oz. spi nekaj časa v postelji staršev, ampak ne v visoki starosti. Jaz našega zvečer prestavim v njegovo posteljo, ki pa je v najini spalnici. Zdaj sam prileze k nama in seboj prinese obe dekici in igrače (včasih). Včasih pa prespimo celo noč v svoji postelji…… Zdaj je star 2.5 let in bo v kratkem dobil svojo sobo in s tem tudi odvajanje od postelje……pri starših…..najprej pa ga učiva spati brez ograje, tako, da sva mu podstavila pod posteljo napihljivo posteljo oz. blazino. V primeru, da bi padel, pa do sedaj še ni, bi padel na mehko….
Si se pa “obesila” na seks, čeprav tega ni nihče eksplicitno omenjal. Če stopimo mački na rep? Ah, ne gotovo se motim. Sem že spoznal zmoto in ne rabim kontraargumentov….
Kaj pa zveza? O tem pa niti besede. Razen če je po rojstvu otroka edini namen zveze vzgoja “zdrave duševnosti otroka”. Ja, tudi takšni obstajajo… Pa naj! Saj sem zapisal, če jim odgovarja…
Takšno razmišljanje je tipično za zveze tipa X ali tipa Y, nikakor pa ne za tiste tipa H. In živeti v eni izmed prvih dveh bi bilo zame nekaj najbolj neperspektivnega. Pa kot sem zapisal, če nekaterim odgovarja drugače…
Potem pa so nekatere navdušene, da tudi možu odgovarja tako. Imam nekaj znancev, ki jim prav to najbolj odgovarja. Namreč, da jim žena “ne teži” prepogosto. Jasno – bi bilo najbrž kar naporno biti poskočen še doma, ko pa je pravkar prišel od ljubice. In so vsi zadovoljni. Torej, če nekaterim odgovarja… Pa naj bodo “po svoje”. Edino “svoje” resnice naj ne ponujajo preveč agresivno vse okrog.
pa saj ne, da bi imel v mislih katero izmed vas…
mačkon
Sicer nisem tako radikalen kot mačkon (mačkon brez zamere) in se moj čeprav nanaša je nekaj povsem drugega kot seks. Gre za to, kako otroka odvaditi družinske postelje. Moj brat je bil pri mami do dvanajstega leta, od znancev sinko je še pri štirih pri njiju, pri kolegici sta hčerki obe pri njima na postelji 140×200. Vse ostalo so le nepomembni detajli.
In hvala za metanje vseh moških v isti koš, češ da mislimo samo s k***em. Če bi malo bolje spremljale forum, bi videle, da večina moških, ki se oglašajo na tem forumu, presega stereotipe o pohotnih pijancih. Toliko z moje strani. No, mogoče še to, da je naša mala v svoji posteljici poleg naju, da se zjutraj pocarta pri nama in da smo najsrečnejša družina na svetu.
LP
Mačkon moram tule nekaj pripomniti.
Takrat ko ste dobili dojenčka si odprl temo, kako si jo razvajal….
In tam sem zasledila da se je mačka že tisti večer oblekla , v tangice, štumfe….
Veš kaj jaz mislim? Da sti ti en moški šovinist in imaš svojo ženko fejst pod “hudo”,
Če se je morala uboga reva že tisti dan takole oblečti za tebe, se mi smili.
Če bi bil ti pravi moški, bi ji rekel da naj se uleže na sedežno ali posteljo, jo pokril in ji prinesel večerjo tja in jo objel.
Drugo pa je da v enem, prejšnih postov si omenil, da če se ti ne bil ženka posvetila enkrat na teden, in to posvetila samo tebi bi mogoče začel iskati pozornost kje drugje.
Da meni to moj mož reče, da pošljem nekam.Ampak moj mož to ne bi nikolo rekel in naredil, ker me spoštuje in tudi včasih ne seksava en teden, ker ve da sem utrujena (mali ne spi ponoči) in me objame in pokrije in mi prinese sendvič.
Družinska postelja pa ni edina, kjer lahko seksaš, kot so ti že zgoraj omenile.Je druge dosti bolj zanimivo.
Zame, za moža in sinka je skupno spanje nekaj najlepšega in vsi tako mirno in lepo spimo.Zjutraj pa se dolgo crkljamo.
Ne mi zamerit ampak morala sem ti to napisati ker imaš stalno neke pripombe glede žensk, mamic in sploh teega da je odnos žena-mož najbolj pomemben,
A je bolj pomemben kot vajin dojenček?
No, če že govoriš o repu. Moje razmerje se ne vrši in ne goji le v postelji, najino pa ni ne tipa H ali X ali Y, pač pa zgolj I, kar pomeni, da gre v isto smer, da je otrok dodatek, ljubek, naj dodam, nikakor pa ne edini vezni člen ljubezni.
Morda vse skupaj spada v debato, kakšen pomeni v razmerju ima postelja, se tam pogovarjamo, tam le spimo… mi tam le spimo ali družno beremo knjige, pogovarjavaj se drugje. Stiskava se ne, ker sama ne morem spati, če me kje kdo drži, najsi to tako lepo zgleda na filmu, midva spiva vsaka na svoji polovici.
Ne vem, dejstvo je, da je družinska postelja tema, s katero se ali pa se ne strinjaš. in ja, če jemlješ, da se je otrok s spanjem v skupni postelji vrinil medte in ženo, potem družinske posteje res ne boš prakticiral (sploh, če ti otrok normalno spi).
Mi nismo spali, verjemi, poskusili smo vse. In potem je MOŽ dejal, v imenu, da se bova spočila, naj spi pri nama.
In dejati materi, da je to, da si poskuša olajšati svoje noči tako, da otroka vzame k sebi, pomeni, da ogroža svoje razmerje, je za moje pojme metanje v koš zadevo, ki je sploh ne poznaš. Če tega nisi prakticiral, če te potrebe nimaš, tega ne moreš obsojati… in dejati, da tako ogrožaš razmerje, no ja…. se mi zdi posploševanje ena A… kajti če otrok v skupni posteljo ogrozi razmerje, potem je vprašanje, v kakšen stanju je to razmerje bilo že na začetku…
ja, če jim paše – in pri tem naj ostane… zdrava duševnost otroka pa ni izključno povezana z družinsko posteljo, narobe si me razumel, zdrava duševnost otroka je povezana s tem, da ga ne pustiš jokati v zibelki, če je v stiski, predvsem pa da je mati spočita in je zanjo poskrbljeno. Tudi to je del razmerja – da moški poskrbi, da je mama okej…
In razmerje se lahko gradi in neguje le, če so vsi zadovoljni, pa čeprav to pomeni, da je otrok v družinski postelji…