A so ameriški otroci drugačni?
To je bolj samo razmišljanje.
Ne morem si kaj, da ne bi včasih pomislila, da so otroci v Ameriki drugačni od naših. Saj vem, da se otroci razvijajo zelo različno, ampak…
Torej, v nosečnosti sem naletela na en forum iz Amerike, kjer se zbirajo nosečnice, ki bodo rodile v istem mesecu. No, in to se nadaljuje tudi po rojstvu. In te mamice na veliko objavljajo slike svojih otročičkov. Tu pa tam grem pogledat, kaj se z njimi dogaja. In kar ne morem se načudit. Če primerjam svojo hčerko (6.5 mesecev) z tistimi, ki so isto stari, plus minus teden-dva, je kar razlika. Poznam veliko otrok, ki so isto stari kot hčerka in zmeraj se mi je zdelo, da je za svojo starost zelo spretna in obvlada vse, kar bi naj počela v tej starosti, kvečjemu več (razen interesa za gosto hrano). Ampak ameriški otroci jo od začetka nesejo. Na primer, že pri starosti 2 mesecev so mamice objavljale slike, kako jih dajo sedet ob pojštrih in podobno, kar mi niti slučajno nismo poskušali, sedaj vsi že sedijo, pri 6-7 mesecih!!! Da ne omenjam, da jih večina ne doji in so že pri 3 mesecih govorile, da jim dajejo za jesti žita. Čisto pa me je šokirala slika otroka, ki je star 7 mesecev in se plazi po vseh štireh. A je to mogoče? In še par stvari, ki jih začnejo delati prej kot je pri nas “v navadi”.
Ne me narobe razumet, to ni primerjanje in ocenjevanje kaj kdo boljše zna, samo sprašujem se, od kod takšne razlike. Saj ne rečem, kakšen je gotovo hiter v razvoju (tudi pri nas 🙂 ) , ampak da bi pa kar vsi… to že po statistiki in porazdelitvah ne gre. Ali pa jaz nisem prebrala dovolj knjig o razvoju otrok….
Pozdrav!
Verjetno je potrebno stvari jemati malo z rezervo. Kakšni otroci res izstopajo in obvladajo stvari prej (lahko tudi zato, ker jim pri tem “pomagajo” starši).
Sicer pa imaš gotovo tudi ti podobne izkušnje pri kupovanju igrač kot jaz: če kupuješ igrače po oznakah starosti si lahko razočaran; vsaj jaz sem bila – npr. za igračo, ki naj bi bila namenjena 6m+ hčerka ob tej starosti niti pod razno ni pokazala interesa, je pa bila zelo zanimiva kakšen mesec ali dva (včasih pa še več) kasneje.
Tako da po mojem mnenju starši sicer lahko dosti vplivamo na to, kdaj bo otrok osvojil določeno spretnost, a prehitevanje razvoja dostikrat bolj škoduje kot ne oz. vsaj ne koristi (dolgoročno gledano) kaj dosti.
Ne bodi začudena. Vsak otrok ima svoj bioritem. Morda je tisti forum naklučje motorično nadarjenih otrok, kaj pa vem.
Tudi moja hčerkica je zgleda po “ameriških trendih”, sedela je pri 5 mes., plazila pri 7 mes, shodila pri 9 mes… brez vspodbud (kvečjemu sem jo ves čas silila naj leži, sedi) sama od sebe je imela ves čas eno samo željo – biti samostojna in se prosto gibati po dveh nogah. Ko je shodila je bila popolnoma srečen otrok, prej pa je ves čas nergala.
Lep dan
Vsak otrokje drugačen – naš je imel podoben ritem motoričnega razvoja, kot ga opisuješ (no, žit res ni dobil tako hitro, dojili pa smo se 22 mesecev). Pri 2 mesecih ni več hotel biti v ležečem položaju, zadovoljen je bil napol dvignjen, pri 4. mesecij je želel popolnoma sedeti, le podpret je bil, pri 5.5 mesecih je sedel samostojno kako minuto, potem vsak dan več, pri 7 se je plazil, pri 9 vstajal ob podpori… nikoli ga nisem dvigovala, sam je izsilil s jokom, vstajati pa je zaćel ob ograjici, jaz ga nisem hotela (sem se bala, da je prehitro). Toda shodil je šele za 1 RD, prej je kot strela šibal po vseh štirih…
Ne moreš primerjati otroka z otrokom, vsak je drugačen.
T.
Vsak otrokje drugačen – naš je imel podoben ritem motoričnega razvoja, kot ga opisuješ (no, žit res ni dobil tako hitro, dojili pa smo se 22 mesecev). Pri 2 mesecih ni več hotel biti v ležečem položaju, zadovoljen je bil napol dvignjen, pri 4. mesecij je želel popolnoma sedeti, le podpret je bil, pri 5.5 mesecih je sedel samostojno kako minuto, potem vsak dan več, pri 7 se je plazil, pri 9 vstajal ob podpori… nikoli ga nisem dvigovala, sam je izsilil s jokom, vstajati pa je zaćel ob ograjici, jaz ga nisem hotela (sem se bala, da je prehitro). Toda shodil je šele za 1 RD, prej je kot strela šibal po vseh štirih…
Ne moreš primerjati otroka z otrokom, vsak je drugačen.
T.
Življenje v Ameriki je drugačno od našega, ljudje v Ameriki so drugačni od nas in zato so tudi ameriški otroci drugačni od naših. Bila sem v Ameriki, zato mi lahko verjames, da vem kaj trdim. brez veze pa je sedaj tukaj pisati zakaj in v cem je razlika, lahko pa ti napisem le to, da se mi je najbolj dopadlo to, ker so tako odprti ljudje, ker so tako svobodni, ker znajo uživati, živeti, ker se neobremenjujejo rekoč;” Joj kaj bodo pa rekli, če ne naredim tega ali onega, če bom tako oblečena, če greš tja, če te vidijo s tem…” Ja Američani res živijo čisto drugače kot mi in zaradi tega so tako drugačni od nas.
Čeprav so se mi sedajle malo zasrali zaradi Busha in njegove politike, a oni niso nič krivi, kriv je predvsem Bush in njegovi enako misleči ljudje.
Pričakujem svojega prvega otročka – tako da pravih izkušenj še nimam. Mislim da ima vsak biti pravico enkraten in neponovljiv, da je težko primerjati otroke med seboj, bogve kaj vse zna eden pa drugi ne in obartno – pa saj ne bojo vsi telovadci, mogoče bodo pianisti ali slikarji ali matematiki pa je vse še v njihovih glavicah in zato malo bolj nerodno sedijo ali se bolj leno plazijo. Upam da bom pri svojem otroku znala najti pravo mero… Če pogledaš američane ko imajao prava lepotna tekmovanja za otroke vseh starosti, se mi zdi vse skupaj le tekam staršev. Mogoče jih je le preveč in se tako zelo trudijo da bi jih opazili, najprej na lepotnih tekmah malčkov potem pa na Springerjevih Showih… Upam da bo moj mali imel ljubezni, varnosti, sprejetja kot si ga bo želel in da bo postal enkraten neponovljiv ljubljen zadovoljen človeček… Lupčka vsem otrokom in pozdrvčk na forum
Pričakujem svojega prvega otročka – tako da pravih izkušenj še nimam. Mislim da ima vsak biti pravico enkraten in neponovljiv, da je težko primerjati otroke med seboj, bogve kaj vse zna eden pa drugi ne in obartno – pa saj ne bojo vsi telovadci, mogoče bodo pianisti ali slikarji ali matematiki pa je vse še v njihovih glavicah in zato malo bolj nerodno sedijo ali se bolj leno plazijo. Upam da bom pri svojem otroku znala najti pravo mero… Če pogledaš američane ko imajao prava lepotna tekmovanja za otroke vseh starosti, se mi zdi vse skupaj le tekam staršev. Mogoče jih je le preveč in se tako zelo trudijo da bi jih opazili, najprej na lepotnih tekmah malčkov potem pa na Springerjevih Showih… Upam da bo moj mali imel ljubezni, varnosti, sprejetja kot si ga bo želel in da bo postal enkraten neponovljiv ljubljen zadovoljen človeček… Lupčka vsem otrokom in pozdravčk na forum
No, poleg drugega je v A. drugače tudi to, da imajo ženske pravico samo do 6-tedenske porodniške, pa še tega večina žensk ne upa (beri “ne sme”) izkoristiti, ker je tudi služba tam veliko bolj nezanesljiva reč… Pa tudi finančno si marsikatera, še posebej samske mame, tega ne more privoščiti. Posledično otroci niso dojeni dolgo (če že so, so večinoma samo par tednov), kmalu dobivajo kaše in druge gošče in s tem tisti tip maščobnih celic, ki je osnova za prav poseben tip bolezenske debelosti, kakršnega gojijo v A., varujejo pa jih malenkost starejši otroci, brezposelne sosede, zapite babice, sadistične varuške itd… Čez par let so pa že toliko napredni, da pri enajstih fantje posiljujejo sošolke, pri dvanajstih punce rojevajo, pri trinajstih preprodajajo crack, pri štirinajstih streljajo po učiteljih itd…
No, karikiram – ampak ne pretiravam prav zelo.
Samo toliko, da se ne bi šli samo pravljic, kako je v A. vse krasno in čudovito…
LP,
Ivana
hja, moja dva sta sedela tam nekje pri šestih mesecih, če se še prav spomnim, plaziti sta se začela tam nekje pri osmih, devetih, nato sta se plazila tam nekje do šestnajstega meseca, kajti s plazenjem sta bila veliko hitrejša, kot s hojo. vendar, ko sta shodila, sta hodila in ne se majala in udarjala ob vsak vogal oz. 1 centimeterski hribček, da nisi vedal, kdaj bo padel vznak oz. naprej oz. si moral biti stalno za njim. ne primerjaj, ne sekiraj vse, samo da je otroček zdrav. vsak je unikaten, vsak 1x shodi. sedaj pač gledam, kako mi delata salte na snegu in me kar malo zvija v želodcu, ko premišljujem “pa menda ja se jima ne bo kaj zgodilo…. menda ja znata…. menda ja bo šlo….” boš videla!
Jaz sem rodila prvega otroka pred 28 leti in takrat je bil tudi moj otrok čisto “ameriški”. Če sedaj berem ta forum se mi zdi, da je trend otroka vzgojiti tako, da preprosto ničesar ne vzpodbujaš, ga na nič ne navajaš, dojiš ga pa skoraj do šole, dnevni red je zločin proti otroku, če pri petih lula in kaka v hlače je to njegova pravica… OK stvari se spreminjajo ta primer z ameriškimi otroci pa nam lahko pove tudi to, da kar je pri nas sedaj zakon ni drugje v svetu nič vredno. V “starih” časih torej leta 1975 smo poleg dojenja že pri dveh mesecih dajali sadne sokove, nato kmalu sadne kaše, juho iz mesa in zelenjave menda že pri petih mesecih, skratka pri osmih mesecih je otrok malo prirejeno jedel že skoraj vse. Pri taki hrani so imeli otroci seveda precej energije in so rasli kot gobe po dežju. Hči je s šestimi meseci sedela, z desetimi je hodila. Pri sedmih mesecih je znala piti iz kozarca. Pri treh mesecih je ponoči prespala vsaj 8 ur. Na čistočo je nisem navajala prehitro, pri dveh letih sem ji enostavno vzela plenico, parkrat je teklo po nogah potem pa je hitro videla, da je boljše, če opravi v kahlico. Zrasla je v visoko in vitko dekle. Čez deset let, ko sem rodila sina sem ga vzgajala enako. Po mojem bodo otroci, ki jih sedaj dve leti samo dojijo takšni, kot so bili naši starši-majhni, bolj krivih kosti. Če je to bolj zdravo pa naj bo tako.
Draga Frida,
če ste si mnenja, ki se objavljajo na tem forumu, interpretirali tako, kot pišete, potem ne morem reči drugega, kot da zelo slabo berete.
Res je, včasih je bila vzgojna “doktrina” drugačna. Danes vemo več in tudi “napake” prejšnjih generacij so nas izučile. Vendar dejstva, da se danes bolj poudarjajo potrebe otroka kot pa staršev, ne smete razumeti, kot da gre za obsodbo vaših starševskih prizadevanj. Prepričana sem, da ste vzgajali in negovali otroke po svojih najboljših močeh. Poskušajte tudi vi na tak način sprejemati “nova” prizadevanja “novih” staršev, četudi jih ne razumete ali se z njimi ne strinjate.
Čas bo pa, kot vedno, pokazal svoje.
LP,
Ivana
Si ne morem kaj – evo še moj lonček.
Amerika ja Amerika, ampak kolikor sem hodila okrog, je AMERIKA pri nas v Sloveniji, če le znaš živeti v njej in če jo imaš rad – jaz nadvse.
Če gledam po sebi, sem bila pri prvem otroku z vsako najmanjšo malenkostjo, ki jo je pokazal sine, tako navdušena, da smo na mesec poškljocali najmanj en 36slični film, da ne govorim o kameri, ki je brnela in brnela … Američani so pa sploh mahnjeni na tovrstno dokazovanje in pretiravanje – od www strani svojih otrok od pred poroda, med porodom, po porodu, potem pa praktično kronologija vsakega posameznega tedna. Nad mano so bili (tisti, s katerimi sem nekoliko bolj sodelovala) prav razočarani, ker jim nisem na dolgo in široko razkazovala slik otrok, moža, vsakega metra stanovanja in okolice kjer živim, domačih živali … (saj imam slike otrok vedno s seboj, ampak so izključno za moje dobro počutje).
Pa še o razvoju otrok. Imam dva sina, oba sem vzgajala (in ju še, jasno) enako (vsaj mislim tako), pa je prvi sedel pri dobrih 5 mesecih, plazil pri 8, hodil pri 11, popolnoma razločno govoril (vključno z Rjem) in pripovedoval pravljice pri dobrih 2 letih, popolnoma suh pa je bil pri 19 mesecih.
Drugi je sedel pri 5,5 mesecih, plazil pri 6,5 mes, hodil pa pri 15. Kar se tiče kahle, se pri 20 mesecih mal grdo gledava, če se pokaka v hlače, o lulanju v kahlo pa ne duha ne sluha. Pač pa veliko bolje obvlada lego kocke, “razbojništvo” in jezikanje, kot prvi.
LPM
Ti ga pa pihneš! Če nisi dojila dolgo, ti nihče ne bo očital, zato te prosim, da ti ne težiš nam, ker smo (ali pa še) dolgo dojile. Moj ni nikoli imel krivih nog, dojil se je do 22. meseca, njegov razvoj pa je bil bliskovit. mislim, da ima vsak pravico do svojega mnenja, toda tvoje je kazanje s prstom, ne mnenje… vsak po svoje, ne pa “hitro po bući”.
TinkaraC