Ta forum NI Prva pomoc!!!
Pa ljudje bozji, kar zmrazi me, ko se na forumu sprasujemo po “diagnozah”, ker se nase zivali slabo pocutijo, izgledajo bolne…
A nimate doma telefona, pa hitro poklicite na bliznjo veterino.
Tale forum je res super zadeva, na njem je kar nekaj “strokovnjakov”, katerih nasveti nam res olajsajo skrb za nase ljubljencke in nudijo pametne nasvete. Pa vendar, ce bi jaz opazila, da je z mojo psicko nekaj narobe, ne bi NIKOLI prosila za nasvet formovcev (pa brez zamere), ampak bi takoj klicala veterinarja ali pa celo takoj oddrvela z njo. Mislim, da je to edino pravilno.
Upam, da ne bo kaksne zamere, ampak zadnje case je bilo kar nekaj takih postov na temo “NUJNO!!! Moj muc (ali kuza) bruha, ne je, ima motne oci, nima volje…”.
Ce je NUJNO, se gre k zdravniku in ne po nase laicne nasvete.
Mogoce pa bi bilo fino, ce bi na ta forum vkljucili kaksnega veterinarja, ki bi odgovarjal na nasa vprasanja (seveda pa ne na NUJNE zadeve).
Tudi jaz sestrinjam, da pri resnih zadevah ni druge pomoči kot takojšen obisk veterinarja. Drugače je razpravljati o garjah, bovhah, katera hrana je bolj, katera manj primerna, ker zaradi tega ni še nobena žival v enemu dnevu umrla.
Bi pa ob tej priliki še nekaj vprašala. Če ste peljali muco na sterilizacijo pa ji šivi niso šli sami od sebe ven. Jaz sem peljala že veliko muc na sterilizacijo pa se je sedaj prvič zgodilo, da so šivi še vedno notri pa je od tega minilo že več kot tri tedne. Klicala sem tudi na veterinio, kjer so opravili poseg pa so mi zatrdili da to ni nič nevarnega, da pa če ji le ne bojo šli ven, naj jo pripeljem k njim pa jih bodo oni odstranili. Samo zanima me, če se je tudi vam že kdaj to zgodilo?
Lep pozdrav vsem!
Sisy, mojo Inco sem pripeljala iz Gmajnic. Bila je sterilizirana, pa niso vedeli, kdaj (???). Rana je bila obrita, vendar ne več preveč sveža. Po 2-eh tednih so bili šivi še vedno notri, zato sem klicala veterinarja. Mi je rekel, da ni panike, da je bila očitno zašita z močnejšimi šivi. Mislim, da so izginili še cca 3 tedne po tem, se pravi, da jih je imela min 5 tednov. Če je rana sicer OK in se lepo celi, verjetno ni panike.
Lp, Yo
Ali sploh kdo na forumu pomisli, da nekateri sprašujemo za pomoč, ker nimamo denarja za veterinarja? K veterinarju gremo, ko je zelo, zelo nujno. Pa ne gre za to, da ne bi imeli radi živali. Pa ne reči zakaj jih imamo, ker so vsi najdenčki. Naj bi mladičke pustili v gozdu lisicam? Ali pa dali v Dramlje na drago usmrtitev, oddati jih nismo mogli (smo pa poskušali). Če imamo malo denarja (in veterinar je zelo drag) še ne pomeni, da nimamo radi živali.
maja24, jaz niti pomislim ne na razlog, ki si ga navedla. Če živali ne moreš nuditi primerne oskrbe, je ne imej! Niste jih mogli oddati? Zakaj jih niste odpeljali v zavetišče? Ste poklicali pristojno in če je treba vsa ostala društva in jim razložili problem? Vem, kako je, ko se ti žival zasmili, ampak tele logike pa vseeno ne razumem. Če bi šla po njej, bi vsak dan imela doma vsaj eno novo žival, to pa pomeni, da bi samo s temi “štartnimi” v enem letu postala MM!!!
Pa še nekaj – po katerem kriteriju pa določate, kdaj je žival nujno peljati k veterinarju? Imate dovolj znanja za to? In ali je veterinarska storitev res cenejša, če tja odpeljete žival, ki je zaradi ene nedolžne bolezni izgubila nekaj imunske odpornosti, nato zbolela še za dvema boleznima, imunski sistem se poruši in na koncu imamo kroničnega bolnika, pri katerem je potrebno dolgotrajno in drago zdravljenje…
Ne, ne razumem te logike, res ne.
Yo
Zakaj ne v zavetišče?
Smo lani našli tri pse v gozdu (enkrat brejo samico, drugič psico z nladičem). Poklicali smo DPMŽ Trbovlje, kjer je rekel njihov predsednik, da to ni njihovo območje in naj pokličemo v Dramlje. Dal anm je tudi številko. Res smo poklicali in obakrat so prišli ponje.
In kaj se je zgodilo? Dva od njih so po mesecu dni usmrtili, kljub temu da sta bili zdravi in mladi psički. Na občino so poslali pa račun za 3×48.000 SIT. In nato smo jih z občine slišali nekaj krepkih, da kaj se gremo, da kar naprej oddajamo pse. Mačov v Dramljah pa sploh ne jemljejo. In kaj naj potem strorim? če dam oglas živa duša noče priti po psa ali mačka (ker je predaleč, ker bi imeli takšnega in takšnega, samic pa sploh nhče ne mara).
res enkratna podpora od ljubiteljev živali, če nekdo vzame pod streho uboge zavržene živalce. Povrh tega pa mislim, da vseeno lepo skrbimo za muce in to je potrdil tudi veterinar. In za jesti ne dobivajo ostankov.
Yo, ali revnim tudi rečeš naj nimajo otrok? Verjetno tudi njim rečeš, da jih naj oddajo?
Sem bila vesela, ko sem našla ta forum, ker sem pričakovala vsaj nasvete in moralno podporo, ampak sem zelo razočarana. Po mnenju nekaterih imajo lahko živali očitno le bogati.
Svetujem vam Yo in ostalim, da se raje spravite na tiste, ki uboge živali mečejo stran, jih mučijo, imajo na kratko privezane pse, jih hranijo z ostanki… ne pa name, ki želim pomagati ubogim sirotam.
maja24, svoje razočaranje zlivaš na popolnoma napačen naslov – pa naj bom to jaz, ostali forumovci ali pa tale forum. Dejstvo je, da si razočarana nad delovanjem zavetišč v Sloveniji. Si pisala različnim medijem, si se kam pritožila? Ne? Seveda in z največjo pravico napadaš mene – očitno zelo bogato Yo. Nekaj ti bom povedala, draga maja24. Nisem bogata in zato, da se delajo ponovne preiskave na enem od mojih psov, sem si denar sposodila. Ja, pa ne prvič in tudi ne bo zadnjič. Zakaj? Ker imam do njega enako kot do vseh svojih živali tako moralno kot tudi zakonsko odgovornost. Če je žival tvoja, ji obisk veterinarja moraš omogočiti, v kolikor zboli, se poškoduje ipd. V nasprotnem primeru pa nisi popolnoma nič boljša kot ljudje, zaradi katerih so te živali prišle k tebi. Kruto? Kako bi bilo tebi, če bi bila bolna in bi te (to si pisala ti) peljali k zdravniku šele, ko bi bilo zelo, zelo nujno (zadnji stadij raka, bi to bilo fino, maja24)?
maja24 in ostali, tale post bom oddala, pa čeprav se bo spet našlo najmanj 10 forumovcev s popolnoma novimi neznanimi nicki, ki bodo pljuvali vse povprek. Kar dajte!
Zavedajte pa se že enkrat, da takšna pomoč ni dobrota, ampak začaran krog. In ne, če smo še takšni ljubitelji živali, si ne smemo dovoliti kopičenja “revčkov”, katerim potem ne moremo nuditi najosnovnejšega.
Lp, Yo
OK, tale nasvet je vendarle treba malo dopolniti, da ne bo to kdo počel kar tako. Če počnemo kar tako, je načeloma sicer vse v redu, se pa lahko (redko sicer) zadeva grdo vname. Če se stvari lotite sami (kar bi jaz storila tudi pri šivih, ki razpadejo sami, ampak jaz imam malo veščine v tem): kupite v lekarni sterilni skalpel za enkratno uporabo. Lahko tudi sterilno pinceto, če hočete biti dosledni, ampak pinceta ni čisto nujno, da je sterilna (ker del šiva, ki ga držite s pinceto, ne gre skozi rano in itak ni sterilen, ker je bil zunaj ves čas).
Torej imate skalpel in pinceto. Umijte si tudi roke, lahko tudi razkužite (še zlasti med prsti). S pinceto primete za vozlič šiva in čisto narahlo potegnete, da se pokaže nitka. Tukaj nežno zarežete s skalpelom po niti, da gre narazen. S skalpelom ne mahajte kje drugje, niti ga ne dajajte dosti stran, samo par cm in že čaka na nov šivček. Ko prerežete nitko, s pinceto samo povlecite. Del, ki ste ga prerezali s skalpelom, gre skozi rano. In to je ves kunšt. Uporabno tudi na ljudeh… če vam bodo pustili…
Ah, Yo, saj načeloma se strinjam s tabo, vendar…. Ti znaš oceniti, koliko naj bi bil vnaprej pripravljen odšteti lastnik npr. psa ali imeti nekje na rezervi?
Je to 200, 300 tisoč, milijon? Dokler nisem imela svojega psa, sem razmišljala podobno. A ko je prišel, nekako sam od sebe, ne da bi se jaz zavestno odločila (tudi zaradi tovrstnih pomislekov)… upajmo na najboljše, probleme pa bomo reševali, ko nastopijo.
Pa še nekaj…marsikdo tu takoj svetuje: k veterinarju. Jaz tudi sama zase ne letim za vsako figo k zdravniku in tudi za psa ne bom (več). Saj konec koncev psi pravzaprav niso tako zelo občutljiva bitja. K veterinarju za vsako figo pa po mojem mnenju ne spada v najnujnejšo oskrbo. Poudarjam pa, da govorim na plošno in ne o konkretnem primeru.
lp
Maja, nikar ne misli, da te napadamo! Meni se zdi zelo dobro, da si tukaj povprašala, saj to kaže na to, da ti ni vseeno za mucka. Vendar včasih, kot vidiš, ljubezen in skrb nista dovolj. Žival potrebuje tudi zdravstveno oskrbo. In če se odločiš, da je tvoja, je mučenje, če ji ne omogočiš pravočasno veterinarja. Čisto vseeno je, če nimaš denarja, saj to ne more biti priročen izgovor, čeprav si v stiski. (Seveda imajo tudi otroci revnih staršev pravico do zdravnika, ampak nima smisla, da zahajamo v take primerjave.) Veterinarji imajo običajno veliko posluha za različne načine plačila in se da zmeniti na kakšne obroke! Samo pozanimaj se. Nič ni nemogoče. Vendar ti res polagam na srce, ne posvajaj več živali. Ali je kakšna razlika, če mucka poje v gozdu lisica, kot pa če umre pri tebi zaradi okužbe, ker ga nisi peljala k veterinarju? Oboje je “naravna pot”. Ali razumeš, kaj hočem povedati? Nikakor ne mislim, da si slab človek, saj je v tebi očitno usmiljenje in skrb za žival. Vendar moraš prevzeti tudi odgovornost zanjo, to ti nalaga lastništvo. Tudi jaz imam rada živali, a muc ne posvajam. Imam že dve in ti dve sta dovolj obremenitve za moj proračun. A zanju ni nič predrago, tudi če nimam. Če bi potrebovali, bom vzela posojilo.
Pipi*ka, ja, se strinjam, vendar le, če je tako, kot si to napisala ti. To pomeni, da namesto par impulzov na netu plačaš par impulzov za telefonski posvet z veterinarjem. In potem lahko skupaj ocenita, koliko je obisk nujen. Nikakor pa se ne strinjam s tem, kar je bilo napisano zgoraj, da žival odpelješ na veterino, ko je res zelo zelo nujno.
Glede rezerve – jaz je ne uspem imeti milijon, imam pa je nekaj in če je potrebno, bom vzela posojilo, karkoli. Nikoli pa si ne bom dovolila, da bi moja žival (ali katera druga, tudi za najdenčke je mnogokrat potrebna veterinarska oskrba) po nepotrebnem trpela.
Lp, Yo
Aja, še to – na Kliniki za male živali v Mestnem logu v Ljubljani je možno plačilo na več čekov (po dogovoru, nikoli pa ne odklonijo, če gre za višje zneske). Tudi na kliniki na Podmilščakovi so mi že odobrili odlog plačila, je pa res, da sem njihova “stalna stranka”.
Lp, Yo
Maja24 sicer sem ti ze nekje to napisala, pa bom se enkrat. Noben predsednik ti ni rekel, da to ni njihovo obmocje (kvecjemu, da to ni v njihovi pristojnosti). To je cista neumnost! Tudi, ce bi ti macke pobrala sredi Trbovelj bi te napotil v Dramlje, v zavetisce Zonzani! Tako so se odlocile obcine in ne drustva. Me pa zanima katera obcina (ki je po zakonu dolzna placati za zapuscene zivali) si je drznila karkoli pripomniti na stroske bivanja v zavetiscu. Prosim napisi kraj, ker jim bom poslala zakon, da si ga bolj natancno preberejo! Ker ocitno ima tudi ta obcina podpisano pogodbo z zavetiscem kar pomeni, da se vedeli, da bodo morali placevati oskrbnino.
Aja, pa se to! Za najdene zivali, ki jih najditelj zeli oddati (ne v zavetisce) na drustvih vedno ponudijo pomoc. Ce ne drugega se lahko zmenis za slikanje in slike objavijo v casopisih in na internetu. Tezava je le v tem, da bi najditelji radi resili problem v tistem trenutku (med njimi sem tudi jaz, saj nimam prostora za najdene zivali), zato jim ne preostane drugega kot da zival dajo v zavetisce! lp in upam, da je z muco vse v redu, pa brez zamere
Tudi mi smo imeli z naso huskyco veliko tezav; ko je bila mlajsa, so se ji delale kraste in je izgubljala dlako. Naredili smo vse mozne preiskave, celo pregled koze na Nizozemskem, dokler niso odkrili, da ima pomanjkanje cinka. In zdaj mora jemati Cinkov sulfat vsak dan do konca zivljenja. In, ker se ga pri nas ne dobi, ga kupujemo v Avstriji. Stroski – izjemni. Zadnjega pol leta pa jo na 2 meseca vozimo po antibiotike zaradi vnetja usesa, kar tudi stane ponavadi okoli 20k. Vcasih nas to mocno tolce po zepu. Vendar… nic ni vredno toliko kot moja vesela zadovoljna psicka, ko ji bolecina preneha.
Tudi jaz ne tekam k zdravniku za vsako figo, ce me zaboli grlo ali zakasljam. Ko pa moja psicka stisne useska k glavi, ker jo bolijo in se boji, da se je bom dotaknila ali pa, ko vidim, da se nekaj dni vede cudno, jo popokam in hop takoj k zdravniku. Raje placam par jurjev za pregled in smo potem mirni in zadovoljni, kot pa da bi cakala, da bo zares nujno ter tvegam, da pogine ter na koncu placam nekaj 10k za urgentne antibiotike, operacije…
Meni pomeni moja zivalca toliko kot otrok (zaenkrat jih se nimam), je del mene in mojega zivljenja in nikoli je ne bi mogla gledati, kako trpi. Pa tudi, ce potem nekaj dni ne jem ali si ne kupim kaksne zadeve.
Irena, hvala za odgovor in nasvet!
Jaz v nobenem primeru ne morem sama vzeti ven šive, ker enostavno ne prenesem pogleda na rano, šive, kri itd… Tako, da bom počakala še krajši čas, nato pa peljem muco na odvzem šivov na veterino. Zanima me pa kaj se zgodi, če šivi ostanejo notri. To pa sprašujem zato, ker včasim kakšno muco odpeljem na sterilizacijo in jo po nekaj dnevih spusti ven (muce brez lastnika) pa ji mogoče ravno tako lahko ostanejo šivi notri. Meni se je to sedaj prvič zgodilo, da šivi ne grejo sami ven. Tudi na veterini me še nikoli niso opozorili, da je možno da šivi ostanejo.