Včeraj zvečer sem se vračala iz knjižnice. Na Židovski v Ljubljani sem zagledala nekaj, kar se je kotalilo in cvililo. Pohitela sem, da bi videla kaj se dogaja. In kaj zagledam? Čisto majhnega kužka, mešančka, starega nekje okoli 3 mesece ali še manj, privezanega na dolgo vrvico… Sledim vrvici, katere drugi konec je peljal okoli vogala hiše. In zagledam deklico, staro nekje med 10 in 12 let na rolkah. Kuža se na vogalu zadene ob kamen in se zaustavi, dekle na rolkah vleče. Jaz pa gledam. Kuža se obupno trudi opraviti svojo potrebo, dekle pa vleče. Na koncu zarolka naprej in kužka spet kar po zraku odnese okoli vogala, pri tem presunljivo cvili in se upira.
Seveda sem stekla za deklico in jo opozorila, da se s kužkom tako ne dela. Rekla mi je: Saj je moj!” in odrolkala naprej.

Zdaj pa pozivam Vas, starše:

1- Preden otroku pustite v oskrbo psa ali katerokoli drugo žival, ga naučite pravilnega ravnanja. Samo skozi poznavanje potreb in spoštovanje le-teh ter pravilno ravnanje je mogoče dobro in varno sobivanje otroka in živali. V nasprotnem primeru, ob nehumanem in grobem ravnanju, se bo vsaka normalna žival, tudi pes, pa naj bo še tako “priden in luštkan”, nekega dne uprl. Posledice bodo nosili Vaši otroci. Odgovornost za oba, otroka in psa, pa je Vaša.

2- Mladi kužki ne zmorejo niti količinsko niti hitrostno toliko gibanja, da bi jih lahko vozili ven s kolesom, rolkami ipd. Tako gibanje ni primerno pred dopolnjenimi 12. meseci (takrat pričnemo s postopnim uvajanjem – pri velikih pasmah še kasneje). Povejte to tudi svojemu otroku. Takšno prisiljeno gibanje oz. prekomerna aktivnost mladih psov lahko privede do resnih zdravstvenih težav: izpahi sklepov, obolenja kosti, sklepov, poškodbe vezi in mišičnih tkiv, dispazija kolčnega ali mišičnega sklepa, itn.

3- Mlad kuža mora imeti možnost, da v miru opravi svojo potrebo večkrat dnevno. V nasprotnem primeru lahko pride do prebavnih motenj zaradi zadrževanja urina in blata, nenazadnje pa prej ko slej pride do resnih težav pri navajanju na sobno čistočo. Tudi otrok se mora zavedati, da pelje ven kužka tudi zato, da bo opravil potrebo in ne samo, da ga bo lahko pokazal prijateljem. Hkrati ga naučite tudi pobiranja iztrebkov in skrbi za čisto okolje. Povejte otroku tudi, da sprehod ni tekanje ali rolkanje po asfaltnih površinah.

4- Ne pozabljajte, da otrok, pa naj bo še tako navdušen, ne more biti skrbnik živali. Odgovornosti ga morate šele naučiti. Znanje morate pridobiti najprej vi in ga prenašati na otroka.

Apeliram na starše:
– naučite svoje otroke pravilnega ravnanja z živaljo
– poučite svoje otroke o potrebah, ki jih imajo posamezne živali
– otroci naj pse vodijo ven pod nadzorom starejše osebe, šele kasneje, ko smo resnično prepričani, da znajo ravnati s psom pravilno in tudi postopati v primeru neprijetnih dogodkov (spopad psov, napad tujega psa, ipd.), jim dovolimo krajše samostojne izhode

Samo tako, bodo Vaše živali zadovoljne, Vaši otroci pa varni.

Lp, Yo

Tvoja izjava je zelo na mestu !!!!

Tudi mene vedno stisne pri srcu, ko vidim, kako nekateri otroci, pa tudi mladostniki, ravnajo z malimi živalmi. Tudi z muckami, ne samo s psi.
Žal nekaterih staršev to ne gane – zgleda, samo da imajo mir. Žival je dobil/a , zdaj pa naj kar sam skrbi za njo ?!
Lepo prosim !!!!!!

Res bi pri vsej tej stvari morali starši postoriti več kot pa samo, da izpolnijo svojemu otroku željo po malem ljubljenčku. Kako pa je potem z njim, jim je pa malo mar.

Lp,
alenka

Se popolnoma strinajm s tabo in menim, da bi tovrstno “vzgojo” morali imeti tudi v šolah. Tako smo naučeni, da smo ljudje primarna bitja na tej zemlji…kako zmotno. ravno tako pravico svojega bivanja in življenja imajo tudi druge vrste.Vse premalo pa pri nas opozarjamo na to, da smo za udomačene živali odgovorni mi!
Štarši, resnično pomislite, majhen kuža ali mucka niso na svetu zato, da se bodo vaši otroci imeli s čim igrati. To so bitja, ki imajo svojo osebnost kot mi, svoje potrebe, ki pa so prevečkrat zelo odvisne od naše volje.
Bodite odgovorni, humani in z živalmi ravnajte tako, kot z vašimi malčki.

lp

Yo, res se strinjem s tabo. Včasih res ne morem verjeti, kako lahko kdo tako ravna z živalicami. Pri smo že kar nekajkrat rešili kakšnega kužka ali mucka z ulice in mu našli dom (no kakšen ja ostal tudi pri nas). In naš odnos do živali vpliva tudi na mojega še ne petletnega nečaka, ki obožuje vse živali po vrsti in tudi opozarja ostale otroke, kako se ne ravna z njimi. Tako, da mislim, da so nekaj krivi tudi starši-to ne pomeni da to velja za vse. Ampak, saj veste, otroci se učijo od nas.

Jaz pa bi povedala še eno stvar: lastniki – za svojimi ljubljenčki pospravite njihove iztrebke!
Ne vem, kdaj sem nazadnje videla lastnika, ki iztrebka svojega psa ne pusti ležati na sredi pločnika ali pa zelenice in ga odnese v smeti.

Lena, če bi pozorno prebrala, bi videla, da sem jaz apelirala na starše, naj tega naučijo tudi svoje otroke.
Jaz imam 2 psa in še kako dobro vem, kaj je pobiranje iztrebkov.

Lp, Yo

Yo, cenim tvoj trud za živali, vendar pretiravati ne gre. Ta apel je preveč ukazovalen, kajti tisti, ki ljubijo živali ga tako ne potrebujejo , tisti ,ki pa ne, pa tudi ne bodo resno vzeli ukazovanja.
Rada imam vse živali.
Vendar še rajši imam ljudi, še posebej bolne , invalide, otroke. Morda bi naše otroke vzgajali tudi do strpnosti in ljubezni ter pozornosti do navedenih ljudi.
Pes rabi svoj prostor, naravo in v majhnem stanovanju v velikem mestu se mi zdi zelo omejen. Poleg tega so z psom stroški, ki si jih marsikatera družina danes ne more privoščiti. Zaposlena sva oba z možem in plače niso ravno na dnu, vendar kvalitetna prehrana za družino mesečno ne stane malo. In že zaradi finančnega vidika ne bom imela psa.
Meni se zdi pomembnejše omogočiti otroku letovanje, pa če je še tako drago in morda v nekem delu nekoristno.
Kajti otrok ima lahko tudi posledice.
In pomembno se mi zdi najprej otroku omogočiti prijetno stanovanje in bivanje, šele nato si omisliti psa. Če je pes ovira za karkoli, kar je dobro za mojega otroka, se bom psu odpovedala.
In otroku lahko namesto psa v neprimernih razmerah ponudimo npr . obisk ostarelega človeka v domu upokojencev, bo v prostem času doživel marsikaj koristnega, prijetnega, plemenitega.
To je samo moje mnenje, še enkrat povdarjam, da cenim tiste, ki lepo ravnajo z živalmi in učijo druge, vendar imam občutek, da se včasih pretirava.
Lep pozdrav in lep dan

Hval tudi za tvoje mnenje. Tudi jaz imam rada živali, prav tako pa tudi ljudi. In ni mi vseeno, ko slišim, da je domač pes ogrizel otroka. Sama si verjetno že zasledila, da smo se na forumu tudi o tem nekoč že pogovarjali. In tukaj so odgovorni starši. Tako kot sem napisala – otrok, ki tako dela s psom, lahko v prihodnosti doživi nič kaj prijetno presenečenje. Nam je tudi za to vseeno? Ker imamo radi otroke?
Prav tako mislim, da kdor ne zmore spoštovanja do živali, ki je nižje razvito bitje in potrebuje za zadovoljitev svojih potreb mnogo manj kot ljudje, bo težko čutil spoštovanje do ljudi.
Kar se tiče psov v mestih, imam svoje mnenje. Neštetokrat sem ga že opisovala. Ni važno, kje pes je, važno je, da je v stiku s “svojim” človekom. Tisočletja pes pač živi v skupnosti z ljudmi in ni naravno, da bi mu po tolikšni evoluciji to odrekali. Prav tako bi bilo zelo vprašljivo če ne drugega, vračanje psov v naravo, saj je mnogo pasem, ki zunaj sploh ne bi preživele. Prav tako se moramo zavedati, da ni več naravnega okolja, ki bi ga danes psom lahko ponudili. Verjetno se zavedaš, da se psi ne smejo prosto gibati (tudi na kmetih ne, še manj pa po gozdovih). Tudi pleniti ne smejo več. To pa je naravno za psa.
Nikogar nisem prepričevala, da naj ima psa. Tisti pa, ki ga imajo, ali pa katerokoli drugo žival, pa morajo zanjo ustrezno poskrbeti. Živali niso igrače.
Tudi jaz imam hčerko, staro 5 let, in ponosna sem nanjo — eden od razlogov za moj ponos je tudi njen odnos do vseh živih bitij. Kako je do njega prišla in od kod ve toliko o biologiji, potrebah raznih živalskih vrst in koliko ji bo to v življenju in pri nadaljnem izobraževanju koristilo, pa lahko presodi vsak sam.

Lp, Yo

p.s. Če še ne veš, živali sodelujejo tudi kot terapevti v bolnišnicah, pomagajo invalidom, telesno in duševno prizadetim, bolnim in ostarelim

ljubiteljica ljudi: ima tvoj prispevek kakšno povezavo s tem, kar je napisala Yo??? Tudi mi imamo radi ljudi, stare pa bolne pa uboge in gole in take in onake – pa? Tvoj spis nima nobene veze s tem, da imajo otroci, kakšen je bil ta, ki je vlekel kužka za sabo, starše, ki se očitno na to požvižgajo. In gremo stavit: ta, ki otroku pusti, da maltretira živali – ima rad ljudi ali ne? Po moje niti ne, vsaj ne starih, bolnih, invalidov itd…

Maša

Dejstvo je, da so živali živele, živijo in bodo živele na tem planetu skupaj z nami. Ko njih ne bo več, tudi nas ne bo več.
Zanima pa me naslednje: Zakaj je vedno v zvezi s skrbjo za živali čutiti tak odpor tistih, ki živali nimajo? Kar se tiče tega poziva, je tako bil namenjen tistim staršem, ki imajo doma poleg otrok tudi živali. Ti so dolžni zanje poskrbeti.
Druga stvar pa je: Zakaj negativni odmevi na to, če se trudimo, da bi bilo čimveč (omejimo se tukaj na pse in mačke, ki se gibajo tudi zunaj in jih dnevno srečujemo) živali cepljenih, veterinarsko primerno oskrbovanih, pravilno hranjenih, socializiranih, vodenih ven pod kontrolo… Zakaj neugoden odziv na pobiranje iztrebkov (tudi k temu sem pozvala)? Ali bi Vam bilo resnično ljubše, da bi psi in mački tekali po okolici prosto, ne bili cepljeni proti steklini in kužnim boleznim, bili bolni, slabo hranjeni in bi brskali po smeteh in da, brez naše skrbi za pravilno vzgojo tudi toliko nesocializirani, da bi preganjali Vaše otroke? Ali se Vam zdi res tako zelo brez veze, da se vsaj nekateri trudimo, da naše živali ne bi bile nevarne in moteče za okolico in pobiramo za njimi iztrebke? Ne vem, morda mi Vi lahko odgovorite.

Lp, Yo

Imam občutek, da si tole sporočilo narobe razumela. Yo ni nagovarjala staršev k nakupu psa ali kakšne druge živali, pač pa samo opozarja, da tisti ki to naredijo morajo poskrbeti, da bodo živali pravtako kvalitetno živele. Sem absolutno proti kupovanju živali otrokom za nadomestilo ljubezni, kajti najprej jo moramo starši pokazati in s tem dati vzgled, živali pa niso plišaste igrače, ki jih po uporabi zavržemo! Kar se pa tiče dajanja ljubezni starejšim, ja pa tako, da nažalost teh ljudi še svojci na porajtajo več in nemoremo pričakovati da jih bodo majhni otroci, še posebej tuji! Pa ne narobe razumet, kaj sem s tem mislila- nič slabšalnega o starejših, vendar resnično ni naloga otrok da skrbijo za ostarele, pač pa je to naloga njihovih staršev, ki morajo dati dober vzgled doma! Morda tudi s skrbjo za živalco, s katero si delimo dom! Sama sem bila vzgojena v tem duhu, da imam neskončno rada živali in jim pomagam za vsako ceno, ker ne pozabimo- živali ne morejo povedati, ko jih kaj teži, za razliko od ljudi! Posledično pa sem se naučila imeti rada tudi ljudi, ker je to pogojeno eno z drugim!
Pravilno se mi zdi osveščanje ljudi o ravnanju z živalmi, ker vsi pozabljamo, da le te pravtako čutijo bolečino! Ko bodo ljudje znali skrbeti za svoje , pa tudi druge živali( recimo tiste na cesti, ki jih nekateri brezobzirno povozijo- ježki, muce, zajčki…), toliko časa se ne bo dvignila kultura tudi do drugih ljudi!

tisti ki niam rad živali, tudi ljudui nima…predvsem zato ker to tvoje pisanje izraža en sam egoizem!!!!!!!

Zdravo,

sem najprej samo prebrala, zdaj pa se moram oglasiti.

Kot prvo sem si dvakrat prebrala začetni post. Kako lahko na osnovi tega, da je deklič dvakrat pocukal “ubogega” cucka lahko sodite o njeni vzgoji. Če bi mene nekdo opozarjal na vsakem vogalu da neprimerno vzgajam svojo živalco, bi točno tako reagirala kot ta deklič. Pa ljudje božji, če je pocukala cucka še ne pomeni, da ga maltretira!¨Mogoče se ji je mudilo domov napisati nalogo, mogoče je imela slab dan, mogoče so jo starši poslali s psom na sprehod pa je ravno klepetala z najljubšo kolegico, mogoče je delala sosedi uslugo; mogoče…. 1000 razlogov je lahko imela, da je v tistem momentu pač pocukala psa.

Po drugi strani sem ena od tistih, ki je sicer odraščala na podeželju, imeli smo vedno doma in pse in mačke, in veliko drugih domačih živali, ampak se tukajšnjih mestnih psov bojim ker sem doživela nekoč zelo neprijeten napad. Zato se psov bojim Posledično se jih boji tudi moja hči. Žal, je pač tako. In zaradi tega imava nešteto težav. Ko se peš sprehajava po naselju so psi vsepovsod, majhni, veliki, čisti, umazani, prijazni, grozljivi, skratka…… Otroci se ne morejo več igrati na nobenem igrišču, ker so kakci vsepovsod, od staršev samo slišiš opozorila: pazi kakec levo, pazi kakec desno. Zadeva je katastrofalna ko zapade prvi sneg in se krasen beli sneg naravnost pobarva v rumeno in rjavo. Lastniki se s psi sprehajajo v neposrednih bližinah stolpnicah, tako da so vsi stolpiči in stenski vogali polulani in obupno smrdijo. Smilijo se mi te živali, ki morajo bivati v nekaj kvadratih, lulati v steno in kakati po potkah, ampak to je dejstvo. Skratka, ko se s hčerko sprehajava po naselju je to podobno grozljivki, ker se (zdaj je že večja in so težave manjše, vendar je prej situacija bila katastrofalna) vsakih pet minut približuje s strahom v očeh k meni, ker seveda mimo hiti orjaši rotweiler, seveda neprivezan, ali pa nemški ovčar. Če pa zineš, te pa zmerjajo da nimaš rad živali, da si antikrist, pa ne vem kaj še….

Tisoč napadov ljudi sem že doživela, da naj za božjo voljo svojega otroka naučim, da naj jo ne bo strah???? Kako pa se to naredi? A vas ni nič strah? Kako naj vas jaz odvadim, recimo če vas je strah pajkov, ali kač, ali letenja, ali, ali….

Včasih ko stopim na kakec ravno ko se odpravljam na kakšno pomembno srečanje ali ko vidim kakšno mrcino neprivezano, vam povem, da ne pomislim nič prijetnega o lastnikih…………..

POVZETEK VSEGA: NE mečite vseh ljudi v isti koš, in ne obsojajte ljudi vsevprek samo na osnovi ENEGA dogodka!

Nives, lahko da si post razumela narobe. Pa naj pojasnim. Kuža je bil premajhen/ premlad za tek ob rolkah in tega fizično ni zmogel, deklica pa ga ni cuknila, ampak ga je vlekla po tleh za seboj. Kuža ni bil na nogah ves čas mojega opazovanja in jaz sem zadevo precej dolgo časa opazovala, ravno zato, da sem se prepričala, kaj se dogaja. Kuža se je ob kamen na vogalu tudi zataknil, ona pa ga je vlekla za seboj, saj niti ni videla, da kuža sploh ne more slediti. Toliko o samem dogodku.

Kar se tiče popadljivih psov in umazanega okolja, sem pisala zgoraj. Živali so bile, so in bodo. Zakaj napadaš mene, če jaz opozarjam na to, da lastniki spremenijo svoj odnos. Ne samo do živali ampak tudi do ljudi in okolja. Tebe moti, da so vogali polulani – če bi prebrala moj prvi post, bi videla, da je kuža bil primoran veliko potrebo opraviti na vogalu, sredi Židovske. In hkrati praviš, da je za to lahko 1000 razlogov. Prav, če tako gledamo na to, potem ni čudno, da je vse ponesnaženo.

Kar se tiče strahu pred psi in odpravljanja le-tega, sem se jaz že pred nekaj meseci na enem od forumov na strani med.over.net ponudila, da lahko pridem na srečanje s kakšno družino, ki ima probleme s tem. Odziv je bil enak nič.

Lp, Yo

Yo, ne napadam tebe osebno.

Napisala sem da nimaš pravice soditi o vzgoji enega dekliča, ki je pač naredila napako ko je vlekla psa na vrvici, sicer pa vsak pes teče, in če si zamislim dekliča na rolerjih, verjetno ni dirkala 40 km na uro? POnovno poudarjam zakaj je to delala je čisto mogoče da je imela tehten razlog? Mogoče tudi ne, samo mene je življenje izučilo, da marsikdaj človek obsoja nekoga neupravičeno, ker ne ve ozadje, zato si nikoli ne drznem obsojati nekoga, ker vem da tudi jaz delam kaj narobe, oziroma drugače kot pričakuje okolica. Zakaj je to tako, pa je lahko 1000 razlogov.

Če bi ljudje bili bolj strpni drug do drugega se to ne bi dogajalo, ker pa nismo, se spuščamo v to kako nekdo vleče ali ne vleče cucka po naselju in takoj s prstom kažemo na starše! ja katastrofa, kaj boš naredila draga Yo, če bodo tvojega otroka čez 5, 10 let napadali in obsojali zaradi (za tebe) male stvari, pa bodo tvojo vzgojo v trenutku dali v nulo? Zato premisli, preden obsojaš!

Kar se higiene v naseljih tiče, raje ne bi s tabo raspravljala, ker me dejansko spravi v tilt, ker so pasji dreki čisto vsepovsod……..

Kar se pa še straha tiče, mi na misel ne pride, da bi se s tem obremenjevala, ko zagledam kako neprivezano mrcino se ji pač umaknem, enako svetujem svoji hčerki. Ne zganjam panike, in rezultat je tu. MOja hči reagira povsem logično, umakne se psu, in mi pove: mami strah me je. Takrat jo primem za roko ji rečem da vem da jo je strah in na tem ostane. Ko je kak prijazni kuža ki ga poznamo se mu počasi približamo in ga skušamo pobožati in včasih nama uspe, včasih pa ne. Se ne obremenjujem s tem………

Nives, ja te razumem. Ampak tisti, ki imajo pse tudi vedo, da tako majhni mladiči ne zmorejo teka. Niti ob človeku, kaj šele ob rolerjih.
Strah pa – moja pomoč je bila namenjena tistim, ki so pisali, da jih ob srečanju zgrabi panika in da se ne obvladujejo (oni ali otroci). Bežeč ali kričeč človek pa ni več varen. In se bi moral s strahom zaradi svoje varnosti spoprijeti.
Ja, okolica blokov – jaz marsikateremu lastniku psa pomolim vrečko pod nos, tako da sem na tapeti tukaj in tam 🙂

Lp, Yo

No YO, sva že dve kar se tiče jeze zaradi kakcev.

Kar se tiče tekanja, samo še to, ker sem se spet pustila provocirat, stvar je v tem, da ko starši kupijo otroku psa, se dostikrat zadeva tukaj ustavi. Kupijo ga in basta. Se ne ukvarjajo z njim, ne berejo ne o vzgoji, ne o počutju, ne o šolanju, ne o kakcih, ne o ničemer. Enostavno ga imajo, ga vodijo lulat po vogalih in ga kupijo ” v veselje ” otrok. Zato moramo razumeti tudi take ljudi, o tem jaz govorim, da ne moremo vsi vsega vedeti in biti brezmadežni za vse.

Tudi mene jezi 1001 stvar samo vedno poskušam premisliti stvar z une strani, nasprotne.

Zato je treba vedno vprasati nekoga zakaj to dela, ne pa takoj reagirati in ga takoj predalčkati……….

Draga Nives

Noben pes star dva meseca fizično NE MORE tekat ob nekomu ki je na rolerjih. In verjetno nisi podrodbo prebrala Yo-inega stavka zato sem ga se enkrat prekopirala: “deklica pa ga NI cuknila, ampak ga je VLEKLA po tleh za seboj. Kuža NI BIL NA NOGAH ves čas mojega opazovanja in jaz sem zadevo precej dolgo časa opazovala, ravno zato, da sem se prepričala, kaj se dogaja. Kuža se je ob kamen na vogalu tudi ZATAKNIL, ona pa ga je vlekla za seboj, saj niti ni videla, da kuža sploh ne more slediti”.
Mislim, da je to vse nekaj drugega kot če psa “pocukneš” ker se ti mudi pisat nalogo.

LP Neža

No, še v razmislek – eden od mojih psov je star 10 mesecev, pasme škotski ovčar. Ob rolerjih ali kolesu šele začenja tekati vendar samo po 5 minut dnevno in to v počasnem kasu – to pomeni, da je vožnja enaka hitri hoji odraslega človeka. In to je za tako velikega in toliko starega psa več kot dovolj. Pa pes ni brez kondicije – nasprotno.

Lp, Yo

Yo, zelo te spoštujem zaradi tvoje ogromne potrpežljivosti z ljudmi. Sama npr. ne bi imela živcev niti česa drugega tako potrpežljivo odgovarjati človeku, za katerega že od daleč vidiš, da je odločen tako, kot pač je…Odzivi na tvoj “poziv staršem” so žolčni od tistih, ki imajo tako mnenje kot gospa Nives al kaj je že…Ona ima pač tak odnos do živali in (kaj hočemo) ima vso pravico z besedami ga izraziti. Seveda pa svoje žolčnosti trenutno ne izraža na pravem mestu – vsaj ne kot odgovor na tvoj post.
Žal pri teh stvareh, kot je že sama ugotovila, trpijo otroci…Mi, ki se s psi dnevno sprehajamo naokoli takih primerkov srečamo ne malo. In hudo mi je, ker (iz izkušenj) lahko otroku zlahka pokažeš, kako so kužki lahko prijazni in dobri prijatelji, pa domača vzgoja to hitro povozi. Ker starši, kot odrasli in odgovorni ljudje, ne poskušajo niti za ped premakniti svoje “pozicije”. In, če smo že pri tem, če je bila deklica sitna, ker je morala sredi pogovora s prijateljico peljati ven “cucka” ali pa bi rada šla na sladoled … no, prosim…je ta deklica seznanjena in naučena o potrebah in ljubezni do živali??? Plus, še tole bi dodala: dajte nehat s tem večnim “argumentom”, da “me je ugriznil pes”…Tudi mene je večkrat in to v otroških letih – pa so me pač starši pravilno vzgojili, mi razložili določene stvari, npr. zakaj kuža lahko ugrizne … in predvsem ne vbili v glavo strahu in sovraštva do njih. In danes jih imam rada in jih spoštujem. Pse in starše, seveda 🙂 Ops, smo spet pri starših in vzgoji…glej, glej…
Ne morem si kaj, da ne bi dodala tole: vsak bebec ve, da ljudje in živali lulamo in kakamo. Ljudje (v glavnem) v za to primerne facilitete, psi pa pač tja zaenkrat še ne znajo. In da ne bi bilo vse od drekcev po zelenicah, so taki posti kot današnji od Yo, ki poziva starše naj vklopijo kakšne vzgojne elemente (pobiranje iztrebkov npr.), če so že kupili otroku psa, DOBRODOŠLI! Ampak, kot sem pa že rekla: nekateri ljudje imajo svoje “prepričanje” zabetonirano. Zaradi generacij pred njimi in žal poskrbijo za betoniranje tudi pri generacijah za njimi.

Maša