Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Psihologija in psihiatrija Motnje hranjenja POMOČ MLADOSTNICAM Z MOTNJAMI HRANJENJA IN NJIHOVIM STARŠEM

POMOČ MLADOSTNICAM Z MOTNJAMI HRANJENJA IN NJIHOVIM STARŠEM

Ali svojo stisko utapljaš v hrani, se tvoje misli neprestano vrtijo okoli hrane, preštevaš kalorije in ne veš, kako s tem prenehati?

Vabimo te v Skupino za pomoč dekletom z motnjami hranjenja, kjer ti v prvi vrsti ponujamo razumevanje, podporo, strokovno pomoč in priložnost, da spoznaš, da s svojim problemom nisi osamljena.
Prav tako vabimo tudi starše, prijatelje in ostale bližnje, da se vključijo v Skupino za pomoč svojcem oseb z motnjami hranjenja, saj ste prav vi pomemben motivacijski dejavnik pri okrevanju osebe z motnjo hranjenja.
Informativni sestanek bo v ponedeljek, 22.09.2003, ob 17. uri v
prostorih Mladinskega informacijsko-svetovalnega centra INFOPEKA, Ob zeleznici 16, Maribor, tel. 300 68 50, 041 481 246, e-mail:[email protected],
http:// infopeka.rulz.org.

Prosila sem organizatorje skupine, da posljejo predstavitev, za kaksno pomoc gre. Pisemce kar objavljam, MA

Psihosocialna pomoč mladostnicam z motnjami hranjenja in njihovim staršem

Motnje hranjenja so v zadnjem času vse bolj pogost pojav med mladimi. Vzrokov za nastanek tovrstnih motenj je veliko, zato je pristop oziroma obravnava le-teh z integrativno terapijo zelo primeren, saj je cilj integrativne terapije doumeti človeka v njegovi čustveni sferi, duhovnih stremljenjih in telesnosti.
Po integrativni terapiji lahko človeka dobro dojamemo le z upoštevanjem »časovnega konteksta« (ozadje trenutne življenjske situacije – družina, splošna življenjska situacija, pripadnost sloju, kulturna sredina…) in kontinuuma (dimenzija preteklosti, sedanjosti in prihodnosti).
Integrativna terapija obravnava človeka skozi vse faze njegovega življenjskega razpona.

Odvisnosti od hrane so posebne vrste zasvojenosti, pri katerih človek za doseganje omamnega stanja zavesti zlorablja hrano v smislu prenajedanja ali stradanja. Običajno se tovrstne odvisnosti pojavljajo kot anoreksia nervosa, bulimia nervosa ali kot kompulzivno prenajedanje.

V letu 2001 smo v Mladinskem informacijsko-svetovalnem centru INFOPEKA, ki deluje znotraj zavoda Pekarna- magdalenske mreže v sodelovanju z Društvom Ženska svetovalnica, pričeli izvajati podporne programe pri tovrstnih težavah (z mladostnicami in njihovimi starši) in pokazalo se je, da je med mladimi ta problem zelo pereč, da je zaradi svoje kompleksnosti zelo težko rešljiv in zato zahteva temeljit strokovni pristop. Delo s takimi mladostnicami zahteva zelo veliko časa, saj je potrebno izgraditi dober odnos, ki je najpogosteje tudi vzrok tovrstni motnji.

Program Psihocialna pomoč mladostnicam z motnjami hranjenja in njihovim staršem temelji na:
1. doživljajskem aktiviranju – iskanju in najdenju smisla odprave motnje oziroma
življenja,
2. na resocializaciji – vzpostavljanju temeljnega zaupanja, ki je najpogosteje močno
porušeno,
3. na doživljajskem aktiviranju – razvijanju identitete ter osebnosti; pri razvijanju identitete je poudarek na podpornih stebrih identitete:
· telesnosti, ki je pri teh motnjah še posebej izpostavljeno področje,
· socialni mreži – le ta je najpogosteje rak rana tovrstnih motenj,
· delo in dosežki – uravnoteženje lastnega vrednotenja z dosežki,
· materialna sigurnost,
· vrednote – pri tovrstnih motnjah zelo pogosto pride do izkrivljanja vrednot,
· ter izkušnjah solidarnosti – samoevalvacija,
4. skupini in delom s starši – saj bi le, če pogledamo iz strokovnega vidika, bilo priporočljivo, da bi k tovrstni problematiki pristopili v obliki individualne terapije, skupinske terapije in delom s starši. Le na ta način bomo lahko sledili ciljem programa.

Cilji programa :
· prepoznavanje vzrokov nastanka motenj,
· emocionalno sprejemanje; razbremenitev; opogumljanje; pozitivno usmerjanje,
· pomoč pri rednih praktičnih življenjskih problemih – odpiranje resursov,
· učenje emocionalnega zaznavanja in izražanja – katarzična razbremenitev,
· prepoznavanje in razvijanje identitete ter njenih podpornih stebrov,
· učenje strategij komuniciranja, vzpostavljanja stikov, odnosov in reševanja problemov.

Metode dela pri izvajanju programa:
· delo v skupini,
· predavanje,
· razgovor,
· izkustveno delo na sebi,
· delo na telesu.

Svetovalka, zunanja strokovna sodelavka: Vasja Smole Dubrovnik, prof. def., sicer zaposlena v Dijaškem domu Lizike Jančar v Mariboru

New Report

Close