Najbrž je bilo o tem že napisanega, pa vendar… Kako je v ljubljanski porodnišnici?
Koliko mamic je v sobi, za koliko mamic je kopalnica, katera je v redu babica in kako priti z njo v stik. Prvič sem rodila v Novem mestu, pa bi se morda zdaj odločila za LJ, ker greš prej domov. Ja, fantje me bodo doma nestrpno čakali.

meni v bistvu ni bilo hudega. v sobi smo bile 3 in smo na srečo imele strasno pridne otrocicke, tako da smo mirno spali. babico sem imela pa najboljso na svetu: vilmo meglič.
lp minka

Jaz sem bila v sobi še z eno mamico, kopalnico sva si delili še s tremi iz sosednje sobe, ampak ni bilo nikdar treba čakati v vrsti……izkušnje so dobre. Babice sem imela tri – sem dala skoz vse tri izmene in tudi meni je bila najbolj všeč Vilma. Najbolj se seveda spominjam trenutka, ko sem prvič videla svojega otročička (rodila sem navsezadnje s carskim rezom in sem ga videla šele po 11 urah…) in mislim, da bi mi bilo vseeno, kje bi to doživela, v Ljubljani, Novem mestu, Postojni…..ker takrat ni pomemben kraj, čas, majpomembnejše se zgodi med mamico in otrokom. Čim lepšo nosečnost ti želim!

Š.

Jaz sem bila zelo zadovoljna z samimi dogajanjem v porodni sobi. Ker se mi je prord malce zakompliciral, ker je bil moj fante zelo velik (pričakovali so 3 kg) kasneje se je izkazalo da ima več kot 5 kg. Imela sem 3 odlične babice in tudi jaz med njimi ga. Vilmo, ki je najboljša.

Na samem oddelku je bilo grozno. Zaradi težkega poroda mi je dr. Kavčičeva stogo prepovedala vstajanje iz postelje. Prepričati babico, sredi noči, da sama žal nisem zmožna dvigovati otroka, ki ravno ni bil “perešček” mi je načelo živce.
Skupaj sem odležala v porodnišnici 14 dni in sem si nabrala kar nekaj izkušenj in spoznala cel kup bolniškega osebja. No ne smem posploševati, da so vse babice neprijazne. Vem tudi da jim je težko, ker tudi otročnice niso vse ravno briliantne.

Vseeno je konec koncev kar OK.

Jaz sem imela pri drugem porodu babico Sanjo Žagar, pri prvem pa Mileno Golob. Obe sta bili strašno prijazni in dobri. Vem da če bi še enkrat rodila, bi si od teh dveh želela Sanjo, pa ne zato, ker bi bila boljša ampak smo se več nasmejali. Ga. Milena je bolj zadržana ampak skrbna kot bi ti bila mamica. Skratka vem da meni, ki sem sangvinične narave bolj sede babica, ki je direktna in za štose, nekomu, ki pa je bolj mile in nežne narave bi pa sigurno bolj sedla ga. Milena.
Ampak verjemi mi, skoraj vse babice v Ljubljani so super, vsaj trudijo se. Je pa res, da človek nima vsak dan, najboljši dan in nisi vedno nasmejan in tudi porodnice so takšne in drugačne.
Lahko ti povem, da na oddelku C, kjer sem ležala, sem se spoznala še s 4 mamicami (dve sta bili iz sosednje sobe, s katerimi smo si delile WC). Mamici iz sosednje sobe sta bili z istimi sestrami kot jaz popolnoma nezadovoljne (češ, da jima nihče nič ne pove), midve z mojo cimro pa popolnoma zadovoljne (kar sva vprašali, sva izvedeli, sestre pač nimajo toliko časa, da bi hodile okrog in se z vsako porodnico usedle in ji razlagale. Če te bo kaj zanimalo, moraš vprašati.). Satka mnenje o tem, kako je kdo dober ali slab je zelo subjektivno.

Tudi jaz imam na porodno sobo same lepe spomine. Čisto drugačne pa na oddelku, kjer si samo številka in ne pričakuj kakšno “posebno” obravnavo. Imajo določeno standardno prakso in če katera od mamic ali otrok izstopa iz tega standarda jim to ni kaj pogodu. Meni, se je npr. zgodilo, da je moj sinček dobil alergijo na volno, bil je ves pikast, ker so ga oblekle v volneno majčko. Drugi dan, so zopet prinesle volneno majčko in kar nekaj besed je bilo potrebno, da so mi prinesli bombažno. Tudi moja cimra ni imela lepe izkušnje. Ves čas je setram govorila, da njen otrok noče vleči, one pa so ji odgovarjale, da že bo. Šele zadnji dan, ko bi morala oditi domov, so postavili diagnozo, da otrok nima razvitega sesalnega refleksa (ubogi malček je že prav shujšal) in so ga končno začele hraniti tudi po flaši. Vendar to so le moje izkušnje in vem, da prihodnjič bom bolj vztrajna in glasna, saj če nič ne rečeš tudi same od sebe ne bodo nič “več” kot je treba naredile. Pripominjam pa še to, da res je, da so tudi sestre veliko obremenjene, vendar takrat ko sem jaz rodila, nas je bilo na oddelku le pet porodnic.

Tudi jaz sem imela pri porodu babico Vilmo Meglič in če bom šla še kdaj rodit, brez nje ne grem. Tudi druge babice so zelo prijazne in ti razložijo, če kaj vprašaš. Negativno izkušnjo sem imela samo pri sprejemu – dr. Blejčeva je bila zelo uradna, nič mi ni povedala, samo sestri je rekla, naj me pač pošljejo gor (v porodno blok), če sem že tukaj. Potem pa sva bili s Klaro na oddelku B, kjer so vse sestre brez izjeme prijazne in pripravljene pomagati. V sobi smo bile tri in smo se imele zelo fino, kopalnico in WC pa smo si delile še s tremi iz sosednje sobe, vendar ni bilo nikoli treba čakati. Skratka, toplo priporočam oddelek B.

Sama ima kar v redu izkušnjo, sem pa ugotovila, da če ti nekaj ni pogodu – meni denimo so najprej prepovedali sprehajanje med porodom, potem pa po 8 urah popadkov na mizi in ko se mali ni hotel spustiti, sama pa sem bila izčrpana, dejali, če bi se malo sprehajala (sem jih pognala nekam) – no, potem se pač moraš malo zbuniti in se ne pustiti preveč potiskati sem in tja. seveda zdravniki in sestre vedo kako in kaj (večinoma), a če bi ti nekoliko drugače, so velikokrat nefleksibilni. Zato priporočam očka pri porodu, s katerim se do podrobnosti dogovoriš, kaj hočeš in česa ne, da bo nekatere bitke lahko bojeval on, če bo treba…
Na oddelku je bilo kar v redu, sama sem bila na intenzivni, ker sem na koncu umela CR, zdravniki prijazni, sestre malo manj, otrok nam ponoči niso vozili v dojenje, zato je pri meni vse skupaj uspešno steklo šele 5. dan. ko je bil prvič pri meni vseskozi…
S sabo vzemi Bepanten roza mazilo (ali kakšno drugo za bradavice, ki ni potrebno izpirati) – ker do tega nisi upravičena, blazinice za dojenje (lahko uporabljaš tudi tetra plenico), modrček za dojenje (jaz sem ga imela, pa ga nisem rabila, je bolje brez), nedrseče copate – tiste cunje v porodnišnici niso podobne copatom…
T.

grooooooooooooooooooooozn!

Na oddelek B, na katerega so me premestili po porodu, imam prav lepe spomine.

Resda sem bila prva dva dni kar malo zgubljena, sestre so se mi zdele uradne in nedostopne, nato pa sem si jih pridobila s prijaznostjo in dobro voljo. Svetujem ti, da z njimi poskušaš navezati topel stik in rade ti bodo pomagale. Vprašaj jih vse kar te zanima, tudi sredi noči. Mislim, da sta dve celo iz Novega mesta (njuni imeni sem žal pozabila).

Srečno!

Jaz sem tudi imela pri zadnjem porodu babico Vilmo Meglič. Toplo jo
priporočam vsaki porodnici. Omogočila mi je nepozaben, prijeten spomin na enkraten prihod moje punčke.
Lp
Dari

Pozdravljene!

Jaz imam cez 7 dni PDP. Glede na zgoraj prebrane odgovore, sm dobila cisto drugacen vtis o porodnisnici Ljubljana. Ker namrec poznam sama dosti prijateljic ki so rojevale v LJ pa so mi rekle da prijaznosti v LJ porodnisnici ni, da ne upostevajo zelj mamic, da te ne vzpodbujajo ce naprimer prides sama brez kakrsnekoli na porod? a je se kej resnice v tem? pa je bolje da napisem svoj porodni nacrt, mogoce bojo pa kake moje zelje uresnicene? kot so npr da nocem prisotnosti studentov, nocem prerez presredka itd. ? Lp aleksandra

No, jaz sem rodila pred petimi tedni in sem bila tudi skeptična glede prisotnosti študentov. Pa je kljub vsemu k nama z možem pristopila ena mlada gospodična, se predstavila (ime sem žal pozabila) in bila vesčas zraven. Najprej sem jo že mislila odsloviti, ampak se je izkazalo, da je bila njena prisotnost edino pozitivna. Vesčas mi je med popadki masirala trebuh (je full pomagalo), odgovorila na vsa najina vprašanja, vse razložila in še prijetno klepetala. Sem se počutila kot, da bi bila na kavi z eno od svojih kolegic. Skratka ni vedno zanič tale prisotnost študentov. Res sem ji še zdaj zelo hvaležna in kar malo jezna sama nase, da ne vem njenega imena, da bi se ji zahvalila.

Pri zadnjem porodu imam lepe spomine. Na žalost se imena babice ne spomnim. Je pa bila skoraj ves čas ob meni. Vem, da ima tudi sama 3 otroke. Tudi na kavo ni šla. Je pa bilo pred 8 leti čisto drugače. Tam so te pustili in te prišli pogledat vsake toliko časa (odvisno od posameznice in situacije – jaz se namreč nisem odpirala).
Pri zadnjem porodu študentov (pred 4,5 meseci ni bilo). Se pa morajo tudi študenti naučiti. Ne razumem, zakaj ste nekatere tako zadrgnjene. Kaj pa če bi se vaša hčerka odločila za poklic porodničarke – babice? Sedaj je prišel čas, da se tudi one kaj naučijo. Bodite strpne !!!!!!!!

Sicer pa bi rekla, da se spodobi, da te najprej vprašajo, če imaš kaj proti, da so zraven. Mislim, da večina ne bi odklonila.

Jaz tudi premišljujem tole o študentih. Ko še nisem rodila, bi tudi ne želela, da bi bil še kdo nepoklican zraven in prav se mi zdi, da se vpraša. Zdaj po treh porodih pa sem mnenje spremenila. Se mi zdi, da mi je prisotnost vsakega, ki je hotel kaj pomagati, samo dobro dela, itak pa je stvar tako intenzivna, da v tistem trenutku zares ne šteješ ljudi v sobi in ti sploh postane vseeno. Govorim zase.

Hja, nekje si pa res morajo nekaj prakse dobiti! Meni se je zdelo pri zadnjem porodu prav zabavno, ko sta bili skupaj dve babici – ena tolk mlada, da bi jo jaz še študirat poslala, ena pa že kar z nekaj izkušnjami – pa ne bom poimensko – vodila je tamlada in meni se je kar čudno zdelo. Ona druga je bila zraven samo za – hm – vsak slučaj? Tudi babice se enkrat postavijo na lastne noge in prav je, da imajo takrat za sabo že tudi nekaj izkušenj.

… sem pozabila – porodnišnica Ljubljana je še vedno moja prva izbira. Sploh oddelek B. Same fejt punce, ko jim enkrat pod kožo zlezeš.

in še vedno trdim, da bodo ljudje vsaj približno taki s tabo, kot si ti z njimi. Tudi porodnice znamo bit fejst zatežene.

Jaz sploh ne razmišljam o tem, da bi rodila kjerkoli drugje, kot v LJ! Pa ne zarad prijaznosti in strokovnosti… preprosto zato, ker če se kaj zgodi, boh ne dej, kej resnega, te iz vseh ostalih porodnišnic peljejo v LJ, tukaj v LJ te pa samo prepeljejo iz ene sobe v drugo. Čas v tem primeru je lahko vredno življenja ali dveh.
Drugače sama imam kar v redu izkušnje, predvsem zato, ker imam kar nekaj poznanih v KCLJ, pa so me obravnavale malo drugače, kot ostale… na ta račun sta tudi drugi dve mamici bile na boljšem. Poroda se skoraj ne spomnim, ker sem bila tako zadeta od plina in protibolečniskih zadev :)). So bili pa vsi super, prijazni in strokovni. Ena študentka, je bila tud zraven, pa ne ves čas, in je bila prijazna in zgovorna, a kaj ko sem bila jaz vsa v oblakih od zdravil :)).
Soba je bila lepa, prostorna, dovolj velika za 3 mamice in 3 bebice :). Deliš si pa en WC in en tuš še s sosedno sobo, torej še s 3mi mamicami.
Menim pa, da bi lahko bile sestre malo bolj pripravljene pomagat, ne pa da imajo kar nekaj kometarjev, predno se ti odločijo posvetiti. In niso ravno usklajene v znanjiu, starejše pravijo nekaj, mlajše pa nekaj drugega… v sobi smo ble mamice kar precej zmedene, in smo se odločile poslušati te ta starejše, z več izkušnjami.
Drugače pa… vse ok.
Srečno!

Najbolj grozni dnevi v življenju.
Odnos osebja (izvzemam 4) je katastrofalen, kot da
delajo s smetmi, ne s porodnicami.
Predstavitev v šoli za starše je vse preveč iluzorna, laž na laž.

Porodna soba – bilo je OK. Pri prvem otročku so me vprašali če je lahko študentka zraven. Sem privolila in punca je bila res super. Ker je bil mož še na poti do mene, sva se veliko pogovarjali, pomagala mi je pri dihanju, merila je čas med popadki in na koncu šla tudi poklicat babico (rodila sem v roku 2 ur po sprejemu).

Pri drugem otročku – je bilo eno uro pred koncem izmene. Sem imela občutek da je osebje že komaj čakalo da se zamenjalo. Spet so hitro napredovali popadki in če ne bi bilo možka, bi me babice hodile gledat verjeten na pol ure. Uglavnem poden. A ko so se zamenjali, je bilo super. Ugotovili so da bo šlo hitro in so se mi posvetili.

Fino je če je še kdo stabo – se ti bolj posvetijo, če jim kdo teži.

Na oddelku je pa poden za mamice ki imajo probleme z dojenjem. Nosijo ti le k…..sladko vodo. Bog ne daj, da bi prinesle flaško. Pri prvem otročku, še nisem vedela da imam problem na eni dojki z mlečnimi žlezami in tako je izgubil na teži in dobil zlatenco. Ena teh sester mi je celo rekla, da se samo bojim za svoje joške.
Pri tamali sem pa že vedela kako bo z dojenjem. In sem se naslednji dan mogla skregat da sem dobila mleko.

V sobi smo bile vedno 3. S tem da je bilo vložkov premalo in smo jih morale prinesti od doma.

Imela sem cr. Same pohvale imam. Vse je bilo ok, bi pa rada videla kakšno ki primaha s porodnim načrtom in kako se le ta sesuje ko pridejo prve živalske bolečine v smislu dajte mi nekaj, karkoliiiiiiiiiii.

Lepo vas prosim no. Če smo vsi malo potrpežljivi in prijazne se vse vrne, če si ves naveličan, nasikan dobiš tudi to nazaj.