Tudi jaz imam eno vprašanje in sicer:
V hiši živijo starši (lastniki nepremičnine) in sin (star 40 let). Sinovo obnašanje je skrajno žaljivo, neprimerno, starši se ga takorekoč bojijo, čeprav fizičnega naslija zaenkrat še ni (trkam ob les). Sin ima stalno prebivališče prijavljeno na domu staršev, tam dejansko živi svoje čudaško življenje in nič ne kaže, da bo od tam sploh kdaj odšel. Starši so obupani. Pravijo, da se ga lahko »znebijo« le v primeru, če sin spremeni stalno prebivališče. Mislim, da na to priložnost računa tudi sin in sicer, da mu bosta starša kupila hišo!!! Zadeva sploh ni preprosta, saj gre za 2 skromna upokojenca… Mene pa zanima, a je to res edina rešitev (namreč, da starši kupijo nepremeičnino)

Kar se Janezek nauči, Janez zna!!

“Kar se Janezek nauči, Janez zna!!”

KAj pa to pomeni? Žal ne razumem ;(

Iskreno povedano ne morem razumet, kako je možno, da se lastnik nepremičnine ne more znebit psihopata pod svojo sreho?!? Da si s tem, ko imaš nekje prijavljeno stalno prebivališče, tam nedotakljiv?!? A je to res mogoče?

Nisem 200, ampak mislim, da vem, kaj je mislil. Oziroma drugace receno: kdo je vgojil tega psihopata v psihopata?

Otroka lahko potem, ko ga nisi več dolžen preživljati, vržeš iz hiše. Tukaj sploh ni debate. Stalno prebivališče pač ni ustavna pravica.

Starši naj preko odvetnika vložijo tožbo na izselitev, ker sin biva brez pravnega naslova v stanovanjski hiši. Stalno prebivališče ni pravni naslov, na podlagi katerega bi sin lahko bival v hiši. Tožbe na izselitev se na sodiščih obravnavajo prednostno.

LP

40 letnik je odrasel človek in tako naj bi se tudi obnašal. Starši so krivi za vzgojo, itak, kar pa ni izgovor, da se ti otroštvo vleče do srednjih let ali še čez. Izgovori in krivdo valit samo na starše je čisto mimo. S tem odgovornost zase prelagaš na drugega, starše. Dovoliš, da upravljajo s tabo, oz. kar že zahtevaš in potem zgražanje, če ni vse tako kot on sam hoče??? Kje je tu kaka logika??? Vsak človek je v prvi vrsti odgovoren zase. Če hočeš kake spremembe na bolje, dvigneš rit in narediš kaj v tej smeri, ali pa sediš cel dan na guzici in jokcaš kako je življenje kruto, ker ti starci bajte ne kupijo. To je čista lenoba! Premišljena lenoba! Delat je treba, pa kmalu zmanjka časa za praskanje po riti.

Tožba bo zgleda edina rešitev.

LP

Hvala za odgovore, vseh sem vesela, je pa res, da me ob nekaterih stiska pri srcu ;(

Strinjam se, da starši doprinesejo svoj delež, vendar menim, da so v tem primeru nekateri očitki prestrogi.

Najbrž sem situacijo opisala premalo podrobno… Sin, o katerem vam pišem, se je po 15 letih vrnil domov, k staršem. Bil je v tujini, delal, iskal samega sebe, kdo bi vedel… Zagotovo ne gre za narkomana, niti alkoholika. Ne! Je pa dečko brez dvoma hudo motena osebnost, shizofrenik (?), potreboval bi strokovno pomoč, ampak kako boš “normanli” osebi to dopovedal. On namreč misli, da so vsi nori, da se mu godi velika krivica, da mu vsi hočejo slabo, ga zasledujejo, preganjajo…

Skratka, tip je “psiho” in starši ne vejo, kako se ga znebiti iz hiše…

Ko bo razgrajal, je treba poklicati policijo.