Zanima me, kako načrtujete svoje življenje – si pišete dolgoročne, kratkoročne…cilje. Bi lahko trdili, da vam je v življenju uspelo? Sem pred svojo prvo službo, študirala sem dolgo, imela sem probleme z motivacijo za študij, za potovanja in delo je bilo motivacije dovolj. Ampak kar sem diplomirala (marec 2006) se mi zdi, da se nisem nikamor premaknila. Ves ta čas, ko sem iskala službo, sem prebirala knjige s svojega področja, v knjižnici sem našla knjige za osebnostni razvoj (Goreya, Mori), kjer povdarjajo, da je potrebno imeti oz. si zapisati cilje in jih dnevno prebirati, ter si tudi v glavi ustvariti pravo predstavo o ciljih, uspehu… Ampak meni ne uspe, ker so mi celo življenje govorili kako da sem neumna in nesposobna, štorasta. Najprej moram opraviti z ovirami, šele potem bom lahko splavala.
Najhujša mora mi je, da pri študiju nisem bila uspešna, zdaj pa bom delala na tem področju in me skrbi, da bo moja samopodoba še slabša. Kako za boga naj izključim tistega možička v možganih, ki mi kar naprej šepeče, da nisem uspešna!? Zato imam tudi težave pri koncentraciji – že med študijem je bilo to moreče.
No sama sem si vseeno napisala za 3 strani dolgoročnih in kratkoročnih ciljev. Zdaj vsaj vem, kaj hočem!:)

Mogoče preveč zahtevaš sama od sebe? Od marca pa do avgusta ni tako dolgo, da bi lahko realno pričakovala velik preobrat oz. uresničitev nekih sanj. V življenju 4 mesece ni ravno dosti. Jaz imam kar nekaj ciljev, a si nikamor tega ne zapisujem, skušam živeti pozitivno, ne obremenjujem se z negativnimi ljudmi in mislim, da mi kar uspeva. Ni vse idealno, a sem zadovoljna. Ne pričakujem nekaj nerealnega. Da se cilje doseže, moraš pa tudi kaj storiti, samo od sebe ne bo nič. Nekako mi pa niso blizu razni “voditelji” in njihovi nauki, mislim da preveč manipulirajo in vcepljajo ljudem svoje misli. Nekateri, ki niso preveč trdni, se zlahka pustijo voditi.

Napačen študij si izbrala in zdaj si očitno malo skrenila oz. ugotavljaš, da nisi na pravi poti. Tudi sama sem bila najprej vpisana na nek faks, ki mi je bil čisto mimo, pa sem se prepisala, res da sem izgubila dve leti, ampak zdaj sem vsaj na pravi poti. Poklic je full pomemben, mora ti biti všeč.

Probaj si najti delo, ki te bo veselilo in izpolnjevalo, ti dajalo moč in samozavest…. ne pa nekaj, kar bi pač moralo biti, da nekaj pač bo…

Kako je, če izgubiš motivacija za študij, vem, ker se tudi sama ubadam s tem. Mislim pa, da glede na to, da si zaključila študij, si bila uspešna in bi morala biti zadovoljna s tem ciljem.
Predvsem imaš vse preveč popredalčkano in potem, ko stvar ne gre kot si si ti zamislila, obupuješ. Go with the flow! življenje je prekratko, da ne bi uživala in se ukvarjala samo z resnimi stvarmi in da ne bi vsake toliko zabluzila.

Bodi vesela in predvsem ponosna nase, da si naredila fax. Jaz ga nisem. Torej si uspešna! Želim ti veliko lepega! In uspešno še na prej!

Hvala vam za te misli, ki so namenjeni meni, jaz pa bi rada izvedela, če si načrtujete cilje in kako uspešni ste nato pri realizaciji ciljev.:) Kot sem že napisala, sem si cilje napisala na list, zdaj ga moram samo še obesit nekam, kjer ga ne bodo videli obiskovalci in partner (ker se bo smejal), jaz pa ga bom imela vedno pred očmi. Tisti, ki ste si cilje napisali, imate mogoče še kakšno idejo, predlog v zvezi s tem?!

Ja, cilje izpiši, si jih nariši, vizualiziaraj.
Jaz imam tako metodo, da imam en zvezek z deblimi platnicami, ki je bolj trpežen in vsak dan mu namenim nekaj minutk svoje pozornosti. Notri imam napisane želje oz. cilje, za vsako željo oz. cilj imam nekaj listov prostora kamor pišem, rišem, lepim sličice željenega ipd…
Včasih zvezekle prelistam, da podoživim svoje cilje.

Ali pa brskaj po netu in podoživljaj svoje želje oz. cilje. Če npr. želiš postati operna pevka in peti v najvejih gledališčih sveta, išči na interenetu vse, kar je povezano s tem… Beri intervijuje s pevci, obišči spletne strani opernih hiš in skušaj začutiti, da si že tam… To je le primer, ti pa razmisli kaj si želiš in …akcija… !!! ker premalo je sanjati, treba se je pravilno programirati, ker naše misli so ‘naše sreče kovač’!

In sweetangel222 povej mi še kaj o svojih uspehih, si jih že doživela? To me zanima!

Seveda sem doživela uspehe!
Tudi sama sem imela kar nekaj težav s postavljanjem ciljev. Ja, ker vanje preprosto nisem verjela. In zakaj ne?
Ker so mi doma od malega vcepili v glavo, da iz mene itak nič ne bo. Pa sem osnovno, srednjo šolo pregurala, pol se mi je paustavilo. Pa sem začela brskat po sebi in videla, da imam močna neg. prepričanja. Jah,. pol sem pa našla orodja s katerimi sem začela preobračati svoja prepričanja iz neg. v pozitivna, ker če negativna delujejo, zakaj ne bi še pozitivna. paje šlo. Počasi in vztrajno, danes pa mi ni več problem uresničiti karkoli, ker če je nekaj res iskrena želja, pa če smo mi naravnani pozitivno, potem pač ustvarjamo svoje življenje po začrtani poti, tako, da zdaj mi uspehov ne manjka!

Napiši mogoče en svoj cilj konkretno, pa morda ti lahko kako pomagam!

No pri meni je podobna zgodba, preveč strahov, negativnih prepričanj in premalo, daleč premalo samozaupanja. Seveda vse privzgojeno. Zanima me, če si sama uspela negativna prepričanja pretvorit v pozitivna ali si poiskala kakšnega terapevta?

Pozdravljena,

glede ciljev sem jaz takšna, da jih imam vedno preveč, ampak nekako to niso cilji ampak so želje in ideje, ki kar vrejo na dan, jaz pa ne najdem časa in energije za njihovo uresničitev, ampak enkrat mi bo uspelo zagotovo……tole je moja zgodba: diplomirala iz ekonomije, sem težko našla motivacijo, a je šlo, sicer počasi a zaneslijivo…še vedno mi je po malem žal, da nisem šla na predšolsko vzgojo, ker obožujem otroke, po drugi strani pa imam doma dve leti in pol starega fantka in sem ugotovila, da bi imela mogoče popoldne manj energije za svojega otroka, če bi delala v vrtcu…sedaj delam v službi, ki je po eni strani suhoparna, po drugi pa precej psihično naporna s strani nadrejenih, tukaj sem malo preračunljiva…načrtujem še enega otročička in zato v kratkem ne bom menjala službe….po drugi strani sem umetniška duša in neznansko zavidam vsem umetnikom, ki imajo “jajca” da se požvižgajo na redno službo, živijo skromno in uživajo v svojem delu…ne spraševat, katera so področja ki me zanimajo, ker jih je kar preveč- npr. moda, obleke, notranja oprema, arhitekturno načrtovanje-imam talent za to, pa nikoli nisem dobila iz okolja kakšne vzpodbude, da bi šla na arhitekturo in je tako to splavalo po vodi, spletne strani-predvsem tisti del glede dizajna in barv me ful veseli, pa kaj ko je redno službo na tem področju skoraj nemogoče dobit, vsi delajo po pogobah, ki ne nudijo nobene socialne varnosti…v glavnem lotevam se vsega po malem, nekako se še iščem in prepričana sem, da mi bo uspelo na enem izmed teh področij…prej ali slej…samo kaj, ko ni časa za učenje novih stvari ki me zanimajo in za ustvarjanje, doma majhen navihanček, žželja po drugem otroku, gospodinjstvo kar večkrat trpi, ker se jaz vržem v katerega od mojih novih projektov…v glavnem če izločim bistvo:po eni strani mi je žal, da nisem bolj sledila svojim željam in talentom, ko sem bila še študentka in sem imela časa na pretek in mi ne bi bilo treba ob službi skrbeti za gospodinjstvo in otroka, po drugi strani pa mi moja diploma pomeni ene vrste varnost in suhoparno, a zanesljivo službo, kar mi omogoča, da imam družino!!!
Sem malo na dolgo opisala tole…pri mojih prijateljicah iste starosti nisem opazila, da bi imele tekšne želje, so kar zadovoljne s svojimi službami in si želijo uspeti na službenem področju kjer delajo trenutno, meni pa se zdi, da če v roku 5 let ne bom zbežala iz te sivine, me bo kar pobralo ….rada bi uspela enkrat daleč v prihodnosti s kakšno bolj zanimivo, pisano in barvno zadevo!!! Sem takšna, da cilji in želje kar vrejo iz mene, ko bi morala katerega uresničit, gre pa zeloooo počasiiii!!!
Aja sem pozabila povedat, da sem pod pritiskom okolice lansko leto po neumnosti vpisala še podiplomski študij (ki po novi zakonodaji sploh ne bo priznan kot 8. stopnja, ampak bo sotal 7. stopnja, ki jo že imam)s področja, ki me sploh ne zanima (ekonomija), oz. se mi je takrat zdelo, da me še kar zanim, sedaj pa se mi zdi čist mim….tako, da se sama sedi zdim prav bedasta, da mečem stran čas in denar še za to?? No, pa zdej povejte, kdo ima večji proble, tisti s preveč cilji, ki jih ne more uresničit ali tisti ki jih sploh nima?? Držite se vsi skupaj in uživajte tople dni!!

LP, Mavrica.

Veronica-zate so nauli abrahama, brez heca, tukaj je njegova spletna stran-kakomaterializirati svoje želje:

http://www.abraham-hicks.com

Lahko naročiš kasete in jih kot jaz poslušaš v avtu-noro,noro, samo aktivno se moraš vsak dan lotiti tega, kar pripoveduje, tudi v praksi. Pomembno je, da vsak dannekaj narediš v smeri tvojih ciljev-kako?, jih pa poslušaj.

Lp, Srči