Alan Ford ali kaj drugega?
Ali se tudi vam kdaj zgodi, da pridete v sosednji prostor preveriti, čemu se nekdo tako od srca smeji. Pa ga najdete ob »ofucanem« Alan Ford-u z arhivsko letnico – in ko vam pokaže stran, ki ga je spravila skoraj v jok, se vam sploh ne zdi tako smešna… Kaj le je na tem stripu tako zabavnega??
Ali drugače: čemu prebranemu se pa vi lahko zares nasmejete?
midve s sošolko sva ga v srednji šoli brali, predvsem med biologijo… ona je sunila iz atove zbrike dva stripa, potem sva pa brali vsaka svojega pol pouka, nato pa sva zamenjali, da sva obe prebrali oba.
pri nekaterih predmetih je bilo to zelo nevarno, pri drugih (predvsem pri biologiji) pa ni bilo nič posebej adrenalinskega. je pa čas pouka hitreje minil.
ja, predvsem je treba dobro znati hrvaško in stvari so pogosto smešne samo, če poznaš karakter oseb in prejšnjo vsebino stripa. ena sama stran je redko smešna…
Ja, tudi jaz sem slišala, da ga je treba brati v originalu, v hrvaščini. Baje, da so se nekaj časa celo trudili s prevodi – pa sploh niso izpadli prav smešno. Ker je zares kar težko prevesti (po pripovedovanju) začudenje, ko neki kuhar gleda sam sebe v ogledalu :
“Gdje li sam vidio ovu glupu njušku?!” 🙂
Ko vas takole berem, me pa prav zamika, da se ga “sistematično” lotim – saj ni nikoli prepozno, ane?