Kako naj hči in zeta spravim na pot zdrave prehrane. Odkar imate skupno gospodinjstvo, je njuna hrana enolična in nezdrava. Cvrtje, pomfri, pice, hrenovke, čips, golaž iz vrečke, ragu iz konzerve, razni zvarki, ki jih prodajajo pod imenom sok, coca cola, mehurčki. Čeprav je hči dobro poučena o zdravi prehrani, ji je naenkrat odpovedalo. Najbolj krivim zeta, ker ne je nič drugega od zgoraj naštetega, dodati moram le še paradižnik in zelje v solati, ter pozimi kislo zelje.
Ker kosi pri meni, vedno poje le zrezek ali pečeno meso, s kruhom poleg pa paradižnik. Če skuham obaro, poje le tri žlici juhe, ter rezance in kos kruha.
Sadje občasno je, vendar mu ga je treba pomoliti pred nos, enako kompot.
Nasprotno pa hči, ko je pri meni na kosilu je vse tisto, kar je jedla pred poroko, pravzaprav je takšne vrste hrane že prav “lačna”.
Zakaj zopet načenjam to temo. Zet je imel prejšnji torek, sredo in četrtek drisko, tako da dva dni ni nič jedel. Tudi popije izredno malo. Danes po kosilu pa je bruhal in zopet ima drisko, čeprav se je ta že umirila. Bolela ga je tudi glava, ta ga večkrat boli, tako da je prosil za tableto, čeprav jih jemlje le v skrajnem primeru. Včeraj je jedel slabo pečen jabolčni štrudelj iz kvašenega testa, in on pravi, da je krivo to.
Trenutno pijejo sadni sirup iz Mirne, ki ga mešajo z vodo. Tudi temu je zet danes pripisal krivdo, ker da so baje v službi vsi nekam čudni in je po njegovem mnenju kriva voda. Jaz pa krivde ne pripisujem le preslabo pečenemu štrudlji, ki ga je jedel že velikokrat prej in vodi, pač pa celi njegovi prehrani. Še najbolj pa me skrbi, da le ne gre za kakšno bolezen, pa vso krivdo pripisujemo hrani in pijači.
Za nameček pa tudi vnukinja je slabše kot je, danes je pojedla le polovico kosila, zajtrka nič, popoldan nič,kar bi bilo sicer normalno, saj ima takšne intervale, vendar tudi ona pije omenjeni sirup in jaz vse kar nekako povezujem.
Nisem več pametna, kako jima dopovedati, naj mali kuhata čaj, ali ji dajeta vsaj kvaliteten sok, naj se sama izogibata vse cenenih zvarkov, ki se jim reče sok, naj če že cvreta, za to uporabita vsaj kvalitetno olje itd.

lp

Spoštovana j.t.
Če bi bila namesto vas bi skuhala tisto kar pač vi hočete skuhati, če pa zetu ne odgovarja tista hrana, ki jo skuhate npr. če skuhate obaro pa poje samo tri žlice pa naj poje saj bo on lačan ne pa vi, naj potem gleda v oblake. Imam občutek, da ste zelo skrbna mati, tašča in stara mama ali kakor koli vas kliče vaša vnukinja……….
Moje mnenje je pač takšno.
Želim vam prijetno kuhanje.
Lep pozdrav
Doroteja

Draga j.t., verjetno hči in zet vodita lastno gospodinjstvo. Dvomim, da bi kuhala nekaj, kar jima ne bi ustrezalo – morda se jima kaj bolj “zdravega” niti ne ljubi kuhati, ker je vejetno bolj enostavno v 10 minutah speči zrezek, kot v pol ue zelenjavno enolončnico….
In ker je taka njuna odločitev v njunem lastnem gospodinjstvu, ju boste težko prepričali o pomenu zdrave prehrane – do tega bosta morala priti sama….
Lp, Ali

Strinjam se s predhodnicama, odrasla sta, zato sama odgovarjata za svoje početje, pa če je to slaba prehrana ali kaj drugega… jaz bi poskrbela le za to, da bi vnuki imeli pri tebi na razpolago dovolj vitaminov, pridigala pa jim ne bi… morda bi jim kdaj za “darilo” prinesla tiste vraste sadja, ki jih kdo pač rad je… moja mama tako mojemu sinu, čeprav pri nas doma jemo zelo veliko sadja, kupi košarico borovnic, ki jih sine poje v hipu… lepa gesta, ki ni kritika… lahko kdaj kaj rečeš, kaj preveč pa ju ne boš prevzgojila – dokler ju ne bo srečala pamet, ne moreš nič…
T.

Samo ena malenkostna pripomba v zvezi z bruhanjem, drisko, povišano temperaturo in glavobolom.
V naši okolici je to v zadnjih tednih razširjen pojav. Očitno razsaja neka viroza (potrjena pri zdravnikih), ki se širi kar po zraku. Simptoni so zgoraj navedeni, traja pa to dva-tri dni maksimum. Pri nas smo obrali taktiko malo kamilic (da se telo do konca prepuca), potem pa prepečenec in že kmalu nazaj na navadno hrano. Vsi so se pobrali prej kot v 48 urah. Se pa počutiš čisto izmučenega, kot bi šel trikrat na Himalajo, tako je rekel eden od naših bolnikov.

Jagoda

Hvala Jagoda za informacijo. Sem kar pomirjena. Bom pa zlobna in mu o tem ne bom pravila, naj kar misli, da je kriv štrudelj, ki je pečen enake bavre, kot surov, pa sirup. Voda, ki jo pije v službi, pa je iz drugega vodova, kot pri nas ali pri njem, tako da je ne bo pil samo v službi. Kamilice bo sicer užival, o prepečencu pa dvomim.

lp

Draga j.t.!
Sin in zet sta odrasla in kot taka naj sama skrbita za svoje gospodinjstvo.
Še največ lahko storite, če sami pripravljate zdravo hrano in jo ponudite, ko pač prideta k vam. Tako in tako pa zdravo hrano kuhate vnučki, ki jo, kot mi je znano, pazite.
Kar pa se tiče navedenih bolezenskih znakov pri zetu, so 99,9 % posledica črevesne okužbe. Tovrstne okužbe so v poletne času zelo pogoste in jih lahko povzročajo virusi ali bakterije. Največ se jih dejansko prenaša o okuženo hrano ali vodo, sevedapa tudi z blatom bolnika ali klicenosca. Možen je tudi posredni prenos preko okuženih predmetov. Glede na podatek, “da so vsi v službi nekam čudni”, je vir okužbe za “čudne” najverjetneje skupni. Znake, ki jih opisujete, zelo pogosto povzročajo enterovirusi (driska, tudi bruhanje, vrtoglavica, hud glavobobol, bleščanje, subfebrilne temperature, splošno slabo počutje, pa tudi izpuščaj – zlasti po hrbtu in prsnem košu). Tovrstnih obolenj je trenutno zelo veliko.
Pozdrav!
Nina

raje sebe vprašaj, kako se ne vmešavala v življenej svoje hčere!!1

Ali si že pomislila na to, da mogoče tvoj zet zelenjave in zelenjavnih zvarkov ne mara? Očitno je bolj “mesni človek”, s tem pa ni nič narobe. In prepričevanje v nasprotno je brez uspeha.
Tudi sama sem take sorte. Brez mesa zame ni kosila, za zelenjavo mi je popolnoma vseeno ali je ali ni. Zelenjavnih čoboder (juhe in obare) mi pa raje sploh ne omenjajte, ker mi je že zdaj slabo. Že kot otrok sem vedno trpela, če smo bili povabljeni k teti na kosilo, ker je vedno kuhala zelenjavne jedi. :(( Danes ni nič drugače, iz vljudnosti večino stvari poskusim, najesti se pa od tega pač ne morem.
No, čeprav že celo življenje zelenjave (in sadja) skorajda ne jem, se čisto dobro počutim. Vsak naj pač je tisto, kar mu paše. Driska in bruhanje pa sta verjetno posledica kakšne viroze, skoraj ne verjamem, da bi bilo to od hrane.

Seveda je zet mesni človek, kot praviš, tudi moja sestra je, to dobro vem.
Le da je priprava hrane za njega prava muka. Kuhanega mesa sploh ne je. Izjema je meso v golažu. Poleg tega je še cmoke in sirove štruklje. In potem ostanejo le svinjski in piščančji dunajci. In cvrtje je škodljivo.
Me pa zanima, kako ti pripravljaš meso. In od kje potem dobiš vitamine. In kaj ješ, recimo, ko zboliš in imaš dieto.

In še odgovor Marti.
Za mano je 14 mesecev napora, da vnukinja sedaj je zelenjavo v obiki koščkov, da je ne izpljuva, pač pa z veseljem poje. Da končno s sadjem in zelenjavo dobi vitamine in minerale in je Pikovit le pomagalo sem te tja, ne pa nadomestilo vitaminom.
Pa še nekaj. Ko smo debatirali o E-jih, je hči k sreči prišla sama do spoznanja, da če zveči eno vrsto čigumijev in pozvečila jih je 5 na dan, jo je skoraj vsak dan bolela glava, sedaj, ko pa jih je zamenjala, je pa glava ne boli več. Pa je do iste ugotovitve prišel tudi mož.

lp

Meso mi je všeč na katerikoli način, edino teletine pa ne maram. 🙂 Meni osebno je najbolj všeč pečeno meso – v ponvi ali pečici. In na ta način lahko pripraviš praktično vse vrste mesa. Tudi maščobe ni treba veliko dodati, ker se meso tako ali tako peče (oz. duši) v lastnem soku.
Vitamine dobim iz vitaminskih tablet ali iz Cedevite (seveda če je res, kar piše na embalaži). Dieta? Hmmm, zaenkrat sem bila v to prisiljena samo enkrat, ko sem staknila virozo in sem par dni jedla prepečenec in čaj.

No, meni se zdi takšna hrana pusta in enolična. Žal. No, cedevite pri naši hiši sploh ne uporabljamo, pa tudi zet je ne pije, vitaminske tablete pa jemo le pozimi, da okrepimo imunski sistem, tako vsaj mislim.

lp

živijo j.t.
so pa pri vas vse prej kot prijazna kosila, če vsem gledaš v krožnik seštevaš žlice in koščke zelenjave. imaš vse prešteto? pa pol vsaj za tebe ostane več, ko pa imaš tako rada zelenjavo! si zdej srečna??? mal se odpočij in pejd na počitnice ali pa si najdi hobi, kaj s področja hortikulture. pa ne teži kar naprej zarad te zelenjave. saj potem ni čudno, da imajo tvoji domači odpor do nje. bodi mal prijazna in se kdaj ugrizni v jezik pardon zelenjavo in pusti ta mlade takšne kot so. pa ne bodi kar naprej zlobna!
lp

Draga j.t,
zjokala bi se pri tebi na rami in svoje otroke z veseljem pripeljala k tebi na kosilo, da bi videli čudo božje: zdravo kosilo izpod rok babice!!
Ko že slutiš sem mlada mamica, ki ima obraten problem. Naša mlada družinica se trudi jesti zdravo, čeprav jaz ne kuham ravno rada oz. tudi obožujem polnozrnate testenine z brokolijem tudi zaradi hitre priprave. Mož pa ima rad meso, vendar v majhnih količinah, zdraven pa vse zelenjavne priloge, rad pa kuha in nas razveseljuje z zelenjavnimi in tudi mesnimi čorbami, ki jih obožujemo. Skratka našli smo skupen jezik prehranjevanja, njemu nekaj mesa, meni pa polnozrnatne zadeve (po novem sem torej odvisna od ogljikovih hidratov, pa , kaj), zelenjavo tisto, ki jo imamo radi ( npr. meni brokoli, hčeri repo- bjak, bjak, mož pa vsakega malo…) in gre.
Nedeljska kosila pri babici smo odklonili, ker imamo kamne v želodcu od dunajca in praženega krompirja, ki plava v masti in špehu, celo mož se strese!
V čem je problem nezdrave prehrane? V bolezni!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Podpiram ministra Kebra, ki se zavzema zato, da vsi ti kadilci, pijanci in prehranski grešniki, ki si sami delajo bolezni plačajo zdravljenje. Kajti le to jih bo morda streznilo!!!!!!!!
Moja mama ima : visok krvni pritisk, sladkorno bolezen tipa B, povišan holesterol, strtke v žilah, ……. in 100 kg in še naprej se hrani z . …………….1x jo je že možganska kap , ne bi o tem in o mojem prizadevanju prizadevanje pokazati, pripraviti ji zdravo hrano, ne, ne, noče. Daje mi slutiti naj jo pustim “uživati”, dokler pač bo. Jaz sem pa žalostna, kajti rada bi imela živo mamo.
Logično so zdravniki obupali, kaj končno naj rečejo, če pa je njeno zdravljenje zdrava prehrana, ki se je ne drži, dajo ji lahko le nov kup zdravil in si mislijo počakaj na smrt! Jaz sem žalostna in jočem, ker enostavno gledam mamo, kako umira, enostavno ne morem se več vtikovati, … Tudi če jaz pripravim kosilo za npr. ožje sorodnike in pripravim priloge: riž, mešano zelenjavo, pomfri, bo ona segla po pomfriju (za doma se namreč izgovarja na očeta)
Nasprotno moja teta je verjamem v to-tudi zaradi potrditve zdravnikov z zdravim načinom življenja, prehrane in optimizma premagala raka!
Dalje: možev brat ima že pri 18 letih nevarno visok krvni tlak in je bil zaradi tega že večkrat hospitaliziran ter strije!!!
Prejšni teden je moja hči imela “nočno”, jokala je in se zvijala v postelji, da jo boli trebušček, bila je čisto omotična. No izvedelo se je , da je na nekajminutnem obisku pri tašči pojedla neko pogačo z kupom domače skute, ker se je tašči zdel kup še premajhen je dodala na vrh še zdenka sir ter hčeri zraven ponudila še 1/2 litra mleka- domačega. No, hčerka se je proti jutru končno pokakala in izmučena končno zaspala!
Zato te draga j.t cenim, vendar narediti ne moreš nič, razen da vnukinjam kuhaš zdravo hrano, brez skrbi, da ti bodo zelo hvaležne.

lep pozdrav!

a se ti pišeš na črko j???

draga tatjana!

sploh ni dvoma o zdravi hrani.
bistvo je tako kot bo morala j.t. spoznati, da drugih ljudi ne moreš ukrojiti po svoje.

vsak mora ugotoviti sam, kaj je u redu in kaj ni. če kadilec sam noče prenehati kaditi, ga nihče ne more v to prepričati. štekaš??

tako kot ti ne moreš “spreobrniti” svoje mame tako j.t. ne more svojih otrok. bi naredila preveč škode!

zato naj vsak pometa pred svojim pragom. j.t. ti pa si preberi o nemogočih taščah. to prav gotovo ti si.

miren dan!

– ne ne pišem se na j.
Pozdrav!

O nemogočih taščah sem veliko prebrala, prav tako o vmešavanju v življenje drugih,
pa še o marsičem, kar sodi zraven. Pa tudi sama sem imela nemogočo taščo, tako , da približno vem kako zadeve tečejo.
In ravno zato se pridem ohlajat ali izkašljat sem gor. Po malem zato, da potrdim, da vsaj v grobem pravilno ravnam, pa tudi zato, da kdo skritizira moja dejanja.
Ustavljam konje, ker sem bila včasih kar preveč impulzivna.
Ko sva se nekoč s prijateljico pogovarjale o svjih taščah, je dejala, da bi si bilo treba kar zapisovat, česa vsega ne bova smeli početi v tej vlogi. Pa si nisva, vsaj jaz ne. In me takole na svete cajte zagrabi sveta jeza, ko moja hči reče sirupu zmešanemu z vodo, sok. Ko vnukinja zahteva coca colo, ki je poleg nje, čeprav se pred tem hči strinja,da je za njo najboljši čaj ali sok ali navadna voda.
In sama sem živ dokaz, da otroci počnejo to, kar počnejo odrasli. Dokler nisem videla svoje tete, kako brska kumino iz zelja, sploh nisem vedela, da notri je.
Bilo pa mi je 4 leta. In od takrat naprej sem jo zvesto brskala ven. Danes jo uporabljam le zmleto, tam kjer je to nujno potrebno.
No, je pa moje “vmešavanje” le prineslo prve rezultate. Zet ne komentira več, da zelenjava ni dobra, le za zajce in krave je dobra, in takšne informacije še vedno dobiva. Zdaj je celo vesel, ko vidi, da jo mala je. In je, čeprav jih nihče v ožji in širši družine ne, olive.
Je pa takšno “spreobračanje” hudo, naporno, predvsem pa zelo, zelo potrpežljivo in občutljivo delo.
In informacija do naših glav mora priti. In do njunih glav zagotovo ne pride ob gledanje TV, branju strokovne literature.

lp

O vmešavanju ali nevmešavanju imam svoj mnenje, spreminjati ljudi ne gre, strinjam pa se, da bi se morali starši zavedati, da lahko s svojim odkrito “bljek, bljek” odklonilnim odnosom do določenih zdravih jedi, ki jih je v dobri veri pripravil nekdo drug, otroku to jed priskutijo… Torej: moj mož ne je korenja, moj sine ga ima rad, jaz mu ga zato velikokrat pripravim. Nefer bi bilo, če bi se moj mož spravil k mizi in na glas komentiral, kako “grozno fuj!” je korenček… ker bi ga sin pričel odklanjati… zato je moj nasvet tak: spreminjati zeta in hčerke ne moreš, siliti ju ne moreš naj jedo, kar si zdravega pripravila, lahko pa (za svojo mizo) zahtevaš red in sicer – četudi hrane, ki je na mizi ne maraš, ne komentiraj in ne kvari kosila drugim… to pa se mi ne zdi vmešavanje, pač pa dejansko le pravila igre, kako se nekdo obnaša za tvojo mizo… če bo jedel samo krompir in medo, prav, če hoče vnukinja jesti zraven še kolerabo, juhuhu, mmm, kako je fino… Pri moji tašči velja podobno pravilo, uvedla ga je zato, ker so se njeni sinovi nenehno zgražali nad korenčkom in grahom… komur paše, naj je, komur ne, naj bo tiho in žuli zrezek…
Se vam zdi smiselno in vsaj delna zmaga?
T.

Hm, kolikor sem lahko razbrala iz j.t-jinega posta, se hči in zet za njeno mizo tako obnašata že sedaj – ali pa se motim?

O pomenu zdrave prehrane bosta prej ali slej začela razmišljati tudi onadva, ki sicer trenutno prisegata na dunajca s pomfrijem, brez skrbi. Vendar naj do odkritja užitkov v zelenjavnih jedeh prideta sama!

Draga j.t., gotovo se je težko sprijazniti, da so otroci odrasli, si ustvarili lastna gospodinjstva in družine, v katerih vladajo po svoje. Ne morem pozabiti besed moje babice, preproste, a zelo modre ženičke: “povedala bom, kako naj naredijo, če me bo kdo prosil za nasvet…..” Občutek imam, da bi j.t. – morda nezavedno – rada vodila hčerino življenje še naprej, tudi po njeni osamosvojitvi in poroki ter materinstvu. Vendar to ne gre. Sama imam žal precej slabe in nerazčiščene odnose z mamo, vendar se trudim biti obzirna in vljudna. Prav nikoli se ne vmešavam v njeno življenje in enako pričakujem tudi od nje. Moj prag tolerance se je ob neuspešnih poskusih vodenja in urejanja mojega življenja na trenutke že precej nevarno znižal, na srečo pa je mama začutila vibriranje mojega signala za nevarnost in se je pravočasno odmaknila. Pač sem človek, ki ne mara, da mu drugi solijo pamet oz. se očitno neznansko rada sama opečem, kjer so se že drugi in se učim na lastnih napakah – obenem pa živim, kot hočem (in ne, kot drugi mislijo, da moram živeti). Najbrž je moj karakter precej naporen, vendar želim le, da me vsi “tapametni” pustijo pri miru in svoje – čeprav včasih dobronamerne – pripombe zadržijo zase ali usmerijo drugam.

Naj se “mlada dva” bašeta z mastnimi zrezki in krompirjem, od katerega kar kaplja – če jih boš povabila na kosilo, skuhaj hrano, ki ugaja tebi in konec! Če je vnukinja v vrtcu, uravnoteženo hrano dobi tam, če jo čuvaš ti, ji zdrave hrane tudi ne manjka. Nekaj tistih “šniclov” ji ne bo pokvarilo želodca, kajne?

Zadnjič sva z možem prišla do zanimive ugotovitve; da je namreč prav neverjetno, koliko si da moja mama opraviti z življenjem nas štirih otrok – kako jemo, spimo, se oblačimo, kuhamo, hodimo na počitnice, kako se obnašajo naši otroci, kakšen odnos imamo s partnerji…. Kot da ne bi živela nekega svojega življenja, kot ne bi imela kaj drugega početi…..V osnovi se mi ženska kar smili – ves časa oddaja znake, da je silno nezadovoljna s svojim življenjem, vendar žal sama ne naredi ničesar, da bi preusmerila tok misli in končno znala uživati v življenju in v tem, da smo taki, kot smo!

Najbrž je težko gledati, kako ga nekdo lomi, vendar je treba pustiti, da ga neha lomiti sam (če ni življenje ogrožajoče).

Lp, Ali