Malo prej se je tu gori govorilo o prepovedani ljubezni, temo je načela Bojana, ki je spraševala po izkušnjah. Mislim, da se večina teh ljubezni ne konča srečno, morda le kakšen par na sto parov ali pa se motim? Podobno je tudi z mano in na koncu krepko padeš na trda tla.

če bi bili ljudje pametni bi bilo za vse zadosti ljubezni.

Ne vem, kako se koncajo ali koliko se jih konca srecno. Dejstvo je, da je vsaka zase svoja zgodba in posameznik, ki jo doživlja, misli, da se je le njemu zgodilo ali da bo pri njem drugače kot je pri drugih. Trenutno sem sama v situaciji, ko mi je “še” lepo in ko se ne želim obremenjevati s koncem, ampak uživati in pobirati le sladke trenutke. Lepo pa bi bilo vedeti, kako so se drugi znašli ali zakaj je njihova zveza razpadla.

Tea, res je, kar opisuješ. Prišel pa bo trenutek, ko boš želela še kaj več kot samo uživati, kako se boš odločila ne vem. Zase lahko rečem, da je bilo hudo, ker mi je bil tip zelo všeč in sem pravzaprav vse naredila proti svoji volji, da sem ga izgubila. Toda, kaj naj bi naredila, nisem več zdržala, da ne morem biti to, kar sem si želela in potrebovala.

Narobe ste poimenovali – prepovedana ljubezen, ker to ni ljubezen, ampak gre za seksualno privlačnost, ki z ljubeznijo nima zveze…..za uživanje s človekom, ki te zna rajcat, a ni tako? No vsaj pri meni je tako, ker si po pravici povedano ne predstavljam, da bi bila z njim tudi sicer. Gre torej za užitke in tisti, ki si tega ne znate dopovedati, se v to raje ne spuščajte, ker je preveč boleče.

Uživajte torej dokler lahko 🙂

ČE NEBI BLO FOUŠIJE, BI BLO TUD PREPOVEDANIH STVARI ZA VSE DOST !
Življenje je treba uživati in pri tem biti previden, da ne naredimo koga nesrečnega…

Tu ne gre za spolnost, kje pa, tu gre za prava čustva, za občutke, do nekoga, do katerega pride le redkodaj. Človek te duhovno, čustveno in fizično privlači. Očitno mešate solato s čim drugim. Imamo dve vrsti razmerij – spolno in resno razmerje.

In kolikor vem tukaj govorimo o razmerju, ki nima nobene zveze z resnim, ni tako?

Kaj mislite, da se ne moreš resno zaljubiti v nekoga, ki naj bi bil “prepovedan”? In da se iz te zaljubljenosti ne more razviti tudi resna ljubezen? Jaz mislim, da se lahko. Če bi mene “prepovedani” popeljal samo v telesne užitke, bi to bilo to, definitivno. Če pa lahko z njim počnem toliko stvari, se pogovarjam o vsem, če imava skupne hobije in interesese ter se v vsem odlično razumeva in povrhu vsega ne skačeva vsakič v posteljo, potem je to drugače. Popravite me, če se motim.

Lp, Yo

p.s. Sicer pa, tudi jaz imam za seboj razpadel zakon. Ali zaradi tega nisem več sposobna ljubezni?

Pikica, ali je možno privoliti v spolnost z nekom, ki ti ni NIČ, ki ti ne pomeni NIČ, do katerega ne čutiš NIČESAR? Mislim, da se v teh prepovedanih zvezah išče predvsem tiste drobne pozornosti, ki so se doma porazgubile (kompliment, da izgledaš čudovito, da je opažena nova frizura… da se lepo nasmehneš…) ali se pač motim?

Yo, zadela si bistvo. Tu ne gre za to, ali je partner vezan ali ne. Preprosto, človek ti pomeni vse, je tvoj prijatelj, sorodna duša, prijetno je biti z njim in pojavi se težava, kadar je človek vezan. In kako rešiti to situacijo v korist tega razmerja. Večina se negativno konča, ker so ljudje preplašeni in nočejo prevzeti odgovornost za neko ločitev, ker bi bil to velik greh. Še večji greh pa je živeti z nekom, ki ga prenašaš iz navade in se slepiš, da je vse v redu.

in kaj je zate resno razmerje? zanima me tvoja definicija…..

Vera prav imaš….večina jih res raje vztraja v navadi….ker…”kaj bodo pa ljudje rekli, ne upam si….tu so otroci…jih imam preveč rad/a…” čeprav ves čas tiho čutijo, da to ni to……in na nek način trpijo….sploh če je vmes še prepir in nespoštovanje….glavno da imamo avto (karavan), psa, hišo, da gremo poleti za 14 dni na morje, pozimi smučat….in smo vsi srečni veseli….ne glede na to, kaj čutimo v sebi….in koliko čutim…..

——————————————————————————
….večina jih res raje vztraja v navadi….ker…”kaj bodo pa ljudje rekli, ne upam si….tu so otroci…jih imam preveč rad/a…” čeprav ves čas tiho čutijo, da to ni to……in na nek način trpijo….sploh če je vmes še prepir in nespoštovanje….glavno da imamo avto (karavan), psa, hišo, da gremo poleti za 14 dni na morje, pozimi smučat….in smo vsi srečni veseli….ne glede na to, kaj čutimo v sebi….in koliko čutim…..
——————————————————————————

In potem se nekega dne zaveš, da je ravno otrok, zaradi katerega v neki zvezi vztrajaš, najbolj nesrečen… največja žrtev.
In takrat si končno upaš narediti korak naprej – kljub vsemu, kar poreče okolica. Takrat, ko se začneš zavedati, da imaš nekaj, kar je pomembneje od sosedov, znancev, sorodnikov…

Yo

Zakaj pa sploh “prepovedane” ljubezni. Če je doma tako grozno, zakaj pa ne pustite vse skupaj pa greste k tistemu, ki je glih pravi ali prava za vas. Govorite o nekakšni lažni moralnosti in iskrenosti drugih sami pa se skrivate s “tapravim” partnerjem. Pripravljeni ste se prodati za psa, hišo in otroke.Pol pa vam neki tip govori kako ste enkratne, da imate lepo frizuro pa mislite, ja to je pa tapravo. Koze neumne.Ali pa moški porivajo nastavljačko iz službe ji povedo par komplimentov ona pa seveda misli, da si deli z njim najsvetejše trenutke. Če je to za vas višek ljubezni potem vam želim, da bi čimprej doživeli pravo ljubezen, da se vam nebi bilo treba skrivati …šele potem se javite z eseji o pravi ljubezni.

Imaš prav Janka, ne bi mogla it z nekom, ki me ne bi seksualno privlačil……..on naprimer zna z besedami, ve kaj nam ženskam manjka, kaj hočemo slišati – namreč to kar nam manjka v naših zvezah. In ve, da nam manjka seksa.

In seveda, da do njega nekaj čutim – neverjetno strast. Ali je to ljubezen?

Sanja, razumem te, morala si se nekako odločiti, zato, da si rešila sebe in svojo kožo, saj bi drugače znorela, verjetno si ti samska in je on vezan, pa si ti tista, ki je želela več. Jaz pa trenutno ne želim več, želim točno to, kar imam.
Pa ni to le seksualna privlačnost, daleč od tega.
Želim si pogovorov, smeha, povedati, kadar doživim kaj lepega, potarnati v hudih trenutkih. Pomaga mi preživeti, kadar so krizice…
Saj ne pravim, da delam dobro, se ne zagovarjam v tem mojem početju, nekateri bi rekli, da sedim na dveh stolih. Morda je res, je pa tudi res, da sem vesela, da imam to, kajti daje nekaj, da lahko živim lažje, bolje, bolj nasmejano tudi za moje, ki so neprestano ob meni, v bistvu je nek ventil…
Sprašujem se, kdaj bi si želela več. Verjetno takrat, ko bi bila sama in doma ne imela vsega, kadar bi me partner zelo razočaral in bi postalo življenje z njim neznosno. Takrat pa bi se verjetno odločila, da ga zapustim, to pa spet ne bi bilo odvisno od nekoga tretjega.
Ne vem pa kako naj to poimenujem: ljubezen, imeti nekoga rad, zaljubljenost, privlačnost…ne znam si razložiti..prišlo je nanačrtovano, počasi počasi se je vsedlo vame in zdaj je tam in si tudi želim, da še nekaj časa ostane…kako bo v prihodnje? Tudi tega ne vem, zatiskam oči, potihem pa sem pripravljena, če ta drugi ne bo več zmogel takega odnosa…bolelo pa bo…to sem prepričana…
takrat se pridem jokat k vam…dragi forumovci…boste poslušali?

Se čisto strinjam s tabo.

Zakaj je potrebno vas – ženske nenehno hvalit in vam laskat (lagaT):)) naivke!

Ja, jaz te razumem.
Tezko je reci kje je meja med seksualno privlacnostjo, zaljubljenostjo, prijateljstvom…vsak si te stvari po svoje razlage.
Pravijo da moski izkoriscajo svoje ljubice za seks…ne vem, mislim da vecinoma ne. Konec koncev ponavadi v seksu oba uzivata, ali ne…in tudi moski cutijo, mogoce samo ne pokazejo tako kot zenske…ce pa znas priti malce globje
najdes custva…
Kakorkoli lepo je ko najdes cloveka s katerim se privlacis, lepo je ko cutis
strast, ko njades nekoga ki ti je podoben…mislim, da bi bilo skoda, da
tega ne dozivimo, pa ceprav je prepovedano, pa ceprav na koncu nekoga boli,,,
ampak mislim, da je vredno…vem, mogoce se tudi motim….