Sorodna duša
Pozdravcek,
moje pismo bo precej zmedeno, ker pač ne more biti drugače. Sama sem precej zmedena zadnje čase, v glavi, v srcu, v telesu.
Poleti sem spoznala moškega. On je zaročen, jaz sem poročena. Nisva zaljubjena, hm……nooooo….ne še……a tako malo manjka.
Med nama obstaja neka prav posebna vez. Težko jo opišem. Enako razmišljava, imava enake poglede na življenje, na prihodnost, enake želje. Ob istem trenutku razmišljava isto, čutiva isto, itd itd itd.
Bojim se, kam bo to pripeljalo, kje se bo končalo? Čustva iz dneva v dan postajajo močnejša, obljubila sva si, da se ne jaz in ne on, ne bova zaljubila drug v drugega, ker si kot prijatelja toliko pomeniva, a bojim se, da so ta čustva, ki jih imava sedaj, že zelo blizu tej meji. A nihče od naju si ne želi prekoračiti te meje, a vsak dan sva ji bližje. Meje med dobrima prijateljema in ljubimcema. A jaz si ga želim obdržati kot prijatelja, a kaj, ko mi je tako podoben v duši. Njegova duša je moja duša. KO sva skupaj, so besede odveč, veva kaj drugi misli, čuti, itd. Besede sploh niso potrebne. Res sem zmedena. Kaj takega se mi še nikoli ni zgodilo. Mar je to TO. Duša sorodnica. In če je to to, zakaj prav v tem trenutku. KO sem jaz poročena šele eno leto in on zaročen in se poleti poroči. Zakaj se nisva spoznala prej. ZAKAJ?
Marjetica.
p.s: trpim!!!!!!!!!! in to tako zelooooooooooooo
Zdravo Marjetica, ko bi ti vedela kako te razumem. Meni se je zgodilo enako, nikoli nisem verjela v duše dvojčice potem pa BUUUM. Res, ne vem kako je to mogoče, da dva človeka isto mislita, čutita… ob istem času, kot bi si brala misli. In kdor tega ni občutil, ne bo nikoli vedel kakšen občutek je to.
Tud jaz sem bila takrat v vezi in ravno tako on, vendar sva takrat zavestno , na mojo pobudo, pretrgala vse stike. In bilo mi je prekleto težko, samo sedaj vidim, da je bila odločitev pravilna.
Tudi tebi želim, da se pravilno odločiš, pa kakor koli se že boš.
Srečno!
Draga Marjetica!
Življenje je tako nepredvidljivo… Ti večni zakaji ki se nam porajajo…
Verjamem, da ti je težko. Vendar ti bo še težje, ko se boš odločila (pa saj niti ne bo zavestna odločitev, prišlo bo kar samo po sebi) prestopiti mejo med prijateljstvom in dokončno predanostjo. Kajti ljubezen med vama je že tu… Potem bo težje. Kajti vrniti se nazaj na stopnjo prijateljstva bo nemogoče.
Vprašanje je kaj si želiš ti. Če boš prestopila mejo, se boš slej ko prej odločala o tem ali bi zapustila moža oziroma ali bo tvoj prijatelj zapustil zaročenko. In če ne bosta storila tega koraka, boš slej ko prej izgubila tudi prijatelja. In bolečina bo dvojna.
Odločitev je težka vem, vendar pa pretehtaj vse..In srečno.
Najprej bosta morala vsak pri sebe razčistiti nekaj stvari. Ali ljubita svoje partnerje in ali sta v vajinih zvezah zadovoljna. Ko najdeta odgovore na ta vprašanja, bosta lahko razmišljala naprej. Vendar vedi, če postaneta ljubimca, boš izgubila dobrega prijatelja in slej, ko prej tudi moža. Glavo imamo zato, da z njo pametno in razsodno razmišljamo. Če ne želiš več kot prijateljstva se ne pusti zapeljati. Če pa ugotoviš, da moža ne ljubiš dovolj in da si želiš njega, potem najprej razčisti z možem, šele nato se spuščaj v novo razmerje.
Veš včasih je neverjetna podobnost samo navidezna. Ko bi želela zaživeti skupaj bi se mogoče pokazalo, da si sploh nista tako zelo podobno in da pač ne bosta mogla shajati skupaj. Nikar se ne odločajta samo za ljubimkanje. Prizadela bosta vsak svojega partnerja in tudi vajino prijateljstvo.
Se pravi, karkoli bom storila, upanja, da bi za vedno ostala v nekakšni povezavi, ni?
Res ne vem, kaj naj. Res!
Oba čutiva ljubezen, povezanost, tudi on, ne samo jaz. In ni tega med nama, da bi hrepenela po ljubezni. Enostavno se dopoljnjujeva. Neštetokrat se nama je zgodilo, da sva oba drug drugega klicala ob istem trenutku, ali poslala sms, ob enakem trenutku z enako vsebino.
Nihče med nama ne verjame v nekaj zunanjega, recimo, v posmrtno življenje, ali pa v prejšnja življenja, recimo, a vedno večkrat se nama zgodi, da ravno o tem govoriva. Da sva nekoč mogla biti tesneje povezana, itd itd itd.
Nekje v sebi sem se že odločila, da bi bila pripravljena za njega zapustiti moža, če bi mi ON dal vsaj malo vedeti, da je tudi on pripravljen poizkusiti to zvezo , z nama skupaj. A , ker sva se dogovorila, da preko meje prijateljstva ne bova šla, oba trmasto vztrajava pri tem. Trmasto? Ja, se mi zdi , da je tukaj vmes že kar velika trma, ker drugače je vprašanje, kje in kako bi se vse skupaj končalo. A, tudi vpršanje je, kje se bo tako ali drugače vse skupaj končalo.
Vem pa, da bo bolelo v vsakem primeru. Če ne naju, pa najina partnerja.
Zakaj sem ga morala spoznati? @!#$.
Marjetica
Draga Marjetica, kaj ni lepo, da ti je bilo dano spoznati tako neizmerno sorodno dušo??Poslušaj vem da je težko in verjemi za prestop meje ne potrebuješ razuma in se ne odločiš zavestno. To je trenutek en sam trenutek nekega občutka, dovoj bo objem ali pogled….
Marjetica neguj kar imaš. Ne izgubi prijateljstva. Ne glede na to kaj se bo zgodilo med vama. In nikar ne obžaluj.Tako dragoceno, iskreno in dopolnjujoče prijateljstvo težko najdeš.
Lahko mi je dajati nasvete, ti pa se počutiš ujeto in brezizhodno.Drži se tega kar sta se dogovorila.Če pa se bo zgodilo… potem bo verjetno tudi tvoj prijatelj začel razmišljati o vajini prihodnosti.. ali pa tudi ne…
DRAGA Salome,
ne gre tu za ljubimkanje, res ne!
Preprosto o tem sploh ne govoriva, a kaj, ko ni potrebno govoriti. To se čuti, mar ne?
Nihče med naju, ne želi varati svojega partnerja. O tem sva si edina. Niti poljubila se še nisva. Razen ob srečanju na lička, to je vse. Kot prijatelja, nič več.
In to, da sva si podona, ni navidezno, ampak resnično.
Vsekakor, ko z nekom zaživiš, šele vidiš kako in kaj. A znaki so pred tem tudi že jasni, kaj in kako. Ena osnova je.
O tem nočem razmišljati, kako bi bilo, če bi bilo……traparija, v take sanje se ne spuščam.
A hotela sem samo vprašati, da……..ko srečaš svojo dušo sorodnico, kako ravnati naprej, recimo v mojem primeru?
Je lahko njegova vloga v tem življenju, biti moj sopotnik, skozi moje življenje, samo kot prijatelj? In, ali je to sploh mogoče?
En kup vprašanj se mi zastavlja, na katere ne poznam odgovora.
Marjetica
Kakšno inventuro naj delam?
Ni kaj delati. Med nama z možem je vse v najlepšem redu.
Moj mož ni ničesar kriv. sama sem kriva, da sedaj prihaja v moji glavi do nešteto vprašanj. In še enkrat poudarjam. Ne varam, in tudi ne bom varala. Če že, potem raje zapustim moža, in se spustim v nekaj.
Tu ni potrebne neke analize. Dejstvo je,d a sem srečala dušo sorodnico, ki mi meša jasne misli. Kako naprej?
Marjetica
Živjo,
kako pa izgleda, če greste vsi štirje skupaj ven, ali se sploh tvoj mož in njegova zaročenka poznata?
Ne vem kako bo to izgledalo, ko bo on poročen. Malo egoistično se mi zdi vse skupaj, vsaj z njegove strani “ne bova prestopila meje”!! halo , do kdaj pa ne? oz. dokler se on ne poroči potem pa ne bo imel več časa da bi se pogosto videval s tabo ali pa si bo potem lahko dovolil sam sebi prestopiti mejo?? Ker iz vsega kar si napisala imam občutek, da če bi on naredil korak, bi ti z veseljem prestopila mejo, pustimo sedaj ob strani to, da bi te kasneje vest pekla itd.
No naprej bom svoje vtise pisala, ko bom imela malo več podatkov in sicer:
1.kako izgleda če ste vsi 4 skupaj
2. ali je kaj otrok v igri
3. ali kdaj govorita o njegovi zaročenki in poroki
4 ali kdaj govorita o tvojem možu
5 kako to da se imata priliko videvati sama, sta skupaj v slubi ali se zmenita
se beremo naprej by Amy
Amy:
moj in njegova se ne poznata
otrok ni v igri
ja, govoriva o njegovi poroki, in tudi o mojem zakonu
nisva sodelavca, a oba delava v istem kraju, in zadnje čase hodiva skupaj na malico, ne vsak dan, a recimo dvakrat na teden max, pa vmes kdaj kakšen popoldne na kavico, to je vse, drugače pa maili, telefoni, sms-i, pa zvečer, kdaj pa kdaj, se dobiva na irc-u.
In občutek, ki ga imaš, da če bi on samo s prstom mignil……ne…..ni res, če bi rekel: zapuščam zaročenka, in si želim poizkusiti s tabo, bi bila tudi jaz pripravljena z njim poizkusiti, da bi pa on prvi prestopil mejo, in rekel: dajva se dol, kot varanje, pa v to nikoli ne bi privolila.
Marjetica
Imata enake misli in želje. Kaj pa vse ostalo. Je tu tudi fizična privlačnost? Je tu tudi ljubezen, ali samo zaljubljenost v vajine misli, ki so si podobne? Verjamem, da vama trma ne bo koristila. Vendar me bega tudi tvoja misel. Pripravljena sem pustiti moža, če bi bil tudi on pripravljen svojo partnerico. Vem, zbegana si in odločiti se je težje kot pisati. Pa vendar. Se ti zdi, da je med vama z možem vse lepo in prav. To se mi zdi skoraj nemogoče. Že sedaj nisi pravična do njega, ker si v mislih drugje, želiš si nekoga drugega, možu pa lažeš in se ljubiš z njim. Tako jasna želja po nekom je to, saj si pripravljena zapustiti moža, da bi močno podvomila, da je to za zakon dobro.
V vsakem primeru ti želim, da bi se odločila pravilno.
Vem, da mu lažem, in niti najmanj se ne počutim ob tem OK: verjemi, niti najmanj. Odločiti se bom morala kmalu, če ne me bo vse skupaj razžrlo. A trenutno ne vem , kaj je prav in kaj ne. Niti ne vem, kaj si pravzaprav želim.
Mislim,da bom zbežala en vikend nekam v osamo, brez telefonov, da si pridem na jasno, kaj si pravzaprav JAZ želim. Nič drugega. In potem naprej.
Marjetica