Spoštovane mamice, prosim vas za kolikor se le da odkrita dejstva:

Ali so porodni popadki podobni menstrualnim krčem (sama imam hude krče med menstruacijo), koliko so močnejši?
Kakšen je sploh občutek, ko dete leze ven? A se vam zdi, da boste “počile”, da vas bo vse raztrgalo ali kako to občutiš?

Zelo bom hvaležna za čim več odgovorov, pa lepo prosim, ne v stilu “boš že videla, bo že”.

Hvala in lep dan

sAMA semj imela nekaj dnio pred porodom nosečniške popadke. Enkrat pred tem sem imela avtomobilsko nesrečo in sem imela 2 dni prave popadke, pa so mi jih v bolnici umirili. Vemdar ko sem imela prave popadke je bil občutek od teh čisto drugačen . Čutila sem ji8h kot zelo močne menstrualne krče , vedno9 močnješe. Nekatere ženske čutijo čisto drugače. Mene je kar dosti zvijalo, kolegtica pa tega skoraj ni opazila. Tako da je zello različno. Tisto je še nekako bilo, ampak tistih nekaj zadnjih popadkov, ko imaš občutek da ti močno pritiska ( tik pred potiskanjem) je bilo vsaj meni res boleče. Najbolj ( zame nevzdržno ) je bilo potiskanje. Nočem te strašiti, tako je pač bilo. Vendar tuisti , ko potiskaš lahko hitro miner ( če dobro in prav potiskaš). Torej najhuje je b9ilo meni osebno potiskati, vendra sem s 3 potiski rodila. prvič sem nehala potiskati ( in nehalo je boleti), vendar sem videla da sem si naredila slabo uslugo, saj sem morala znova. Je pa res, da takoj ko sem rodila ni več bolelo in je bilo ok. Veliko sreče pa ne se bat, ker potem je še huje.
Ne bom rekla da bo že, da je že vsaka preživela. lahko te precej boli, ni pa nujno, nekaj jih poznam ko niso dosti čutile (razebn potiskanja).

sAMA semj imela nekaj dnio pred porodom nosečniške popadke. Enkrat pred tem sem imela avtomobilsko nesrečo in sem imela 2 dni prave popadke, pa so mi jih v bolnici umirili. Vemdar ko sem imela prave popadke je bil občutek od teh čisto drugačen . Čutila sem ji8h kot zelo močne menstrualne krče , vedno9 močnješe. Nekatere ženske čutijo čisto drugače. Mene je kar dosti zvijalo, kolegtica pa tega skoraj ni opazila. Tako da je zello različno. Tisto je še nekako bilo, ampak tistih nekaj zadnjih popadkov, ko imaš občutek da ti močno pritiska ( tik pred potiskanjem) je bilo vsaj meni res boleče. Najbolj ( zame nevzdržno ) je bilo potiskanje. Nočem te strašiti, tako je pač bilo. Vendar tuisti , ko potiskaš lahko hitro miner ( če dobro in prav potiskaš). Torej najhuje je b9ilo meni osebno potiskati, vendra sem s 3 potiski rodila. prvič sem nehala potiskati ( in nehalo je boleti), vendar sem videla da sem si naredila slabo uslugo, saj sem morala znova. Je pa res, da takoj ko sem rodila ni več bolelo in je bilo ok. Veliko sreče pa ne se bat, ker potem je še huje.
Ne bom rekla da bo že, da je že vsaka preživela. lahko te precej boli, ni pa nujno, nekaj jih poznam ko niso dosti čutile (razebn potiskanja).

Draga Č!
Sama sem tri dni pred porodom čutila prav neprijetne, menstrualnim podobne krče, ki pa so po nekaj urah minili. Potem sem dva dni kasneje šla v bolnišnico, ker sem pač imela rok in zjutraj na ultrazvoku so mi povedali : O, vi pa boste danes rodili. No, pošteno sem se začudila, kajti počutila sem se čisto normalno. Za tiste krče, ki sem jih čutila par dni prej, so mi rekli, da je to bilo “odpiranje”. No, za nekaj ur sem čutila, da mi je odtekla voda, do slej še vse brez bolečin. Potem so se začeli popadki, ki se jih še nekaj časa da v redu prenašati, proti koncu pa je norišnica, ker sem imela občutek, da sploh ne prenehajo(to je trajalo kakšne pol ure, več ne) . Zdravniki so mi govorili: potiskajte, potiskajte, … sama pa sploh nisem mogla do sape. No, kot bi odrezal, je bolečine naenkrat bilo konec in tako sem postala mamica. Ne se bati. Vso srečo tebi in otročičku.

Pri prvi 12-ur umetnih popadkov,sm mislna,da me bo konc,res groza od groze,nenehno nabijanje na tri minute,ko sm rodila,sem rekla:nikoli več.No pa imam doma,že drugo punčko,ki sem jo rodila v eni uri,verjetno pa se bomo čez dobri dve leti odločili že za enega.Porod sam(ko dete leze ven), ne boli,bolijo popadki.

Pri meni pa je bilo takole. Datum roka je bil 8.6.. Tri dni pred rokom pa sem imela izpit na EF Ljubljana ob 16 uri.Ker mi ni bilo nič sem se odpravila na izpit. Med potjo pa sem začutila rahle krče. Eh, živci sem si rekla. Pa je blo izpita konec, potem pa vožnja domov ( Krško) a mene še zmeraj pomalo grablo. Na moževo prigovarjanje sem le šla v porodnišnico v NM rekoč pa saj niso to popadki. Ob 20 uri sem bila pregledana in že napotena v porodni blok, ker sem bila že 3 cm odprta. Šok, začelo se je!!! V mislih mi je šlo še sedem ur pa bo ( ker sem v knjigi prebrala da se odpiraš 1 cm na uro- približno). Babico sem prosla za nekaj za relaksacijo in seveda proti bolečinam (strah ima velike oči). Dobila sem injekcijo, ko sem bila odprta pet cm. Potem sem tako na pol spala na pol lebdela. Le naenkrat sem zavpila kakat- brihtna glava v sekundi. Pa mi je babica rekla, zdaj pa pritiskat- ni bilo hudo. Rodila pa sem ob 21.40. Po porodu sem dobila veliko energije in sploh nisem bila zmatrana.
Možu pa je ostalo v spominu to- da je lahko prerezal popkovino.

Veliko uživanja vama želim v prihodnje.

Porod sam ni nekaj zelo prijetnega, ni pa niti nekaj tako groznega, da se ne bi dalo prenesti. Če bi bilo tako, nobena ne bi niti drugič rodila, kaj šele več kot dvakrat.
Obakrat sem rodila z umetnimi popadki, ki so nekoliko močnejši od naravnih. Ti pa skrajšajo čas. Prvič sem prišla v porodno 9. dan po roku, brez popadka. Ob 14h sem dobila “flašo”, moj sinček pa je bil rojen ob 17.25. Prav boleči popadki so bili zadnje pol ure, a kaj je to proti darilu, ki pride na koncu. Takrat si v trenutku vredu in pozabiš na vse. Bolj v slabem spominu imam obdobje po porodu, ko je bil otroček lačen (nisem imela mleka) in je ves čas jokal, mene so boleli šivi, dobila sem vročino…. A vse se je nekako izteklo.
Drugič sem prav tako prišla ob 14h (najbrž mi je ta ura usojena), mlajši sinček pa je rojen ob 14.50. Torej “flaša” je hitro naredila svoje in zdelo se mi je, da me vse vleče narazen (kako tudi ne, saj sem se v slabi uri odprla za skoraj 7 cm. Rodila sem brez šivanja in to dobrega pol kg težjega otroka kot prvič.
Ne se bat. Ubogaj telo, ko rečejo pritisniti pritisni, vmes pa dihaj, počivaj in misli na čudovitega otročička, ki ga boš dobila in je največji zaklad na svetu.
Pa srečno!

Jaz sem imela pri porodu veliko srečo, popadkov skorajda nisem čutila. Sem se pa trudila s pravilnim dihanjem in mislim, da to zelo pomaga. Le zadnjih nekaj popadkov, preden čutiš grozen pritisk na medenico, je bilo precej hudih. Se strinjam z eno od forumovk, da je potiskanje najtežji del poroda. Še danes ne vem kako mi je to v tretjem poskusu uspelo. Pogum.
LP B.

Jaz sem čutila popadke kot menstrualne krče. Sprva so bili zelo blagi, kasneje močnejši, vendar so bili tudi čisto na koncu povsem znosni. Važno je, da čas med enim in drugim popadkom izkoristiš za počitek. Sam iztis otročka me ni bolel, le naporno je bilo, res moraš na vso moč potisniti. Kot je napisala ena izmed mojih predhodnic: zelo je važno pravilno dihanje – meni je ful pomagalo – in pa sproščanje. Če delaš Keglove vaje, potem točno veš, katere mišice moraš sprostiti in če jih sprostiš v trenutku popadka, se zelo hitro odpiraš. Ob štirih popoldne sem bila še doma in nič se še ni dogajalo, ob devetih zvečer sem imela pa že čez štiri kg težkega sineta.

Lp,
Katarina

Spomnim se, da sem nekje slišala, da ko rojevaš, je tako, kot da bi sral fuzbal žogo. Ja pišuka, sem si rekla, kakšno izrazoslovje pa je to. Ampak na koncu sem izkusila, da je tisti zadnji del poroda (aktivni del, potiskanje) natančno to. Pa še kako dobra primerjava, če se še tako grdo sliši.
Tudi jaz sem rekla najprej, ko sem rodila: nikoli več. Pa nisem več tega mnenja. Komaj čakam še enega ali eno. Popadki pa – kot so že prej nekatere napisale: hudi menstrualni krči, na koncu so res hudi, ampak nič ni tako grozno, da ne bi preživela.
LP,
T.

Si mogoče že prebrala knjigo IZZIV PORODA? Super knjiga! Tam najdeš “zgodbe” in doživljanje poroda mnogih mamic.
Sicer pa je bilo pri meni takole: V noči iz četrtka na petek sem se ob pol treh zbudila in začutila, da sem mokra – kot bi se polulala. Hitro sem stekla v kopalnico in voda se je še bolj ulila iz mene. Hitro pod tuš…, v porodnišnico…, pregled…, gremo se pripravit…, ob treh sem prišla v porodno. Skoraj brez popadkov, le občasno kakšen rahel krč. Ob pol šestih flaša… Babica me je pohvalila, da delujem zelo mirno in da bo to šlo super. Fino, sem si mislila. Popadki so bili vedno močnejši, ob pol osmih sem prosila za injekcijo proti bolečinam in ob pol desetih rodila.
Zame ni bilo preveč težko, mi pa je pomagalo nekaj, kar sem prebrala v zgoraj omenjeni knjigi: ko začutiš pekočo bolečino, vedi, da si tik pred zdajci… Meni je dala ta bolečina še večjo moč, ker sem vedela, da moram potisnit še enkrat ali dvakrat in bom zagledala svoje dete. In sem pritisnila še z večjo močjo in še z večjim veseljem…
Na koncu naj povem, da sem se poroda bala, ker nisem med nosečnostjo nič telovadila, niti hodila, niti delala Keglove vaje. To ne bo dobro, sem si mislila. A sem bila toliko lena, da vseeno nisem naredila nič. Pa se je vseeno zelo dobro izteklo.

Pa srečno!

Sama sem imela zelo boleče menstruacije in sem pričakovala, da je to podobno. Pri meni ni bilo. Popadke so mi sprožili in na začetku je bilo zelo podobno klasičnim menstruacijskim krčem in je bilo čisto OK. Zelo mi je pomagalo, da sem lahko hodila naokrog. Potem pa so se odločili, da mi bodo predrli jajčne ovoje. Od tam naprej je bilo groza. Nisem smela več vstati, bolečine pa so se stopnjevale. Precej velik šok je bilo spoznanje, da moje telo,za katerega sem mislila, da ga poznam, lahko tako zelo blazno boli. Čez čas so mi dali še umetne popadke, ki pa bolijo še bolj. Takrat pa je moje telo vklopilo avtomatskega pilota in od takrat naprej se do potiskanja ne spomnim ničesar več. Meni osebno je bilo potiskanje veliko olajšanje. V tistem hipu, ko je malček zunaj, pa praktično prenehajo vse bolečine (razen, če te šiva kakšna kokoš, kot je mene…). Ampak to je že drugo poglavje.
Vsekakor, ko smo se kasneje mame pogovarjale, sem bila jaz med tistimi, ki so prišla slabše skoz, kar zadeva bolečine. Večini je bilo lažje, naj ti bo to za tolažbo. Mi je pa veliko pomagala telovadba, predvsem dihanje, ki sem se ga tam res temeljito naučila. Toplo priporočam!

Mnogo sreče in oglasi se, ko boš v rokah že držala najlepše poplačilo za vse muke!
Jana

Pri meni pa je biolo ravno obratno, popadki še znosti, ko pa gre dete ven pa neznosno.

Draga Jana!

Sama sem en porod ze dala skozi. Ni bilo ravno uzitek, vendar tudi nic hudega ne. Imela sem pa resne tezave, ker nisem znala najbolje dihati. Metalo me je iz ritma, tako da mi je morala sestra neprestano pomagati, kar je izredno koristilo. Napisala si, da si se ti dihanja dobro naucila, pa me zanima KJE in KAKO? Caka me namrec nov porod (imam se kar nekaj casa) in je to edini cilj, ki ga zelim pred tem doseci – posteno se nauciti dihanja. Odkrila sem, da je to med porodom edino kar steje. Priprava na porod je v precejsnji meri zapravljanje casa, ce te ne naucijo pravilno dihati.
No, pri prejsnjem sem redno hodila na telovadbo za nosecnice in ce bom le nasla cas, bom zdaj tudi sla. Telovadba je tudi dobra nalozba.

Lep pozdrav,
Tina

Otroka , ko leze ven in se premika po porodnem kanalu ne čutiš, vse drugače je z popadki, ki so v bistvu krčenje in raztezanje mišic in pomagajo otroku na svet.

Zelo je pomembno, da prav dihaš, ker ti to zelo pomaga, da pomagaš sebi in otroku, do čim lažjega in hitrejšega poroda.

V glavi imej vedno to, da moraš pomagati svojemu otroku, ki se neznansko muči, da bi prišel čim prej z tiste “luknje”.

V trenutku, ko rodiš, je vsega konec-nič popadkov-ničesar, samo otrok in veselje-v sekundi pozabiš na dogajanje pred trenutkom.

So pa popadki vsekakor boleči, daleč od menstrualnih bolečin, je pa res tudi to, da je še vsaka prišla iz porodnišnice nasmejana, boš pa tudi ti – s svojim sončkom v roki.

Danes pravim, da je bil to najlepši dan, ki sem ga doživela. Danes. Takrat pa…Navmes sem hotela kar domov :o), tako me je bolelo. Krči, krči, krči. Cela sem se tresla, ko sem dobila popadek. Jaz bi jih nekako opisala kot stokrat močnejši menstr. krči, en tak hud pritisk v trebuhu, vse rata trdo. Pa sem dihala kot naj bi, dobila sem masko, svečko proti bolečinam pa še analgetik v žilo, pa ni nič pomagalo. Popadki so se vsrtili en za drugim s polno močjo. In to od osmih zjutraj, ko sem prišla v porodnišnico (že na pet minut – prve pa sem dobila ob treh zjutraj), pa do šestih zvečer, ko sem rodila.Ko pa je babca rekla, da bomo pe sedaj rodili, sem se kar prerodila in z veseljem pritiskala. Kakšno olajšanje je bilo pritiskanje, kot da bi bolečino odgnala stran. Pritisnila sem trikrat in Mančica je bila tu. Sedaj je že osem mesecev mimo, pa še nisem prepričana, če bi šla še enkrat. Ampak malo me pa že grabi, da bi imeli še enega. Pa sej mine in pol je res, kot da bi odrezal. Ampak res. Aja še to, brez moža ne bi zmogla in vedno pravim, da smo vsi trije skupaj rodili.

Srečno!!!

Lp, Petrca

Jaz prvih popadkov sploh nisem čutila, pa sem se vseeno odprla za 5 cm.Ker se po predrtju mehurja nisem odpirala, sem jasno dobila “flašo”.Potem pa se je šele začelo.
Čutila sem samo slabost in izredno močan pritisk v križu.Od slabosti sem celo bruhala (pri vseh treh porodih).Na koncu še pritisk kot da te močno kakat …in začneš pritiskat po navodilih babce..Zame je bilo pritiskanje pravo olajšanje.Namreč predstavljaj si , da te kakat pa ne smeš…

Kot vidiš, smo ženske zelo različno doživljale popadke.Nekatere jih skorajda ne čutijo.Ena taka je ležala 2 meseca nazaj zraven mene.Rodila pa je tretjega otroka.Babca ni mogla verjeti, da se da s tako slabim popadkom roditi.

Želim ti kratek in malo boleč porod!

Nič naj te ne bo strah poroda, ker je to čisto naravna stvar in je zelo lepa ,če se nanj psihično pripraviš.
Mene je bilo grozno strah rodit, ker so vsi govorili, da grozno boli, da je to taka bolečina, da je enostavno za umret.
Ker sem imela pred porodom grozne menstrualne krče sem si mislila, da poroda enostavno ne bom zdržala. Vendar je bilo zelo lepo in me sploh ni tako grozno bolelo.
Nič nisem telovadila , tečaj dokončanega dihanja pa je preskočil malo prezgodnji ( 20 dni) porod.( skratka bila sem totalno nepripravljena- praktično).
Ko so me pripeljali v porodno sobo je bilo to nekaj najlepšega, popadki so mi bili ¨ful dobri ¨.rodila sem v dveh urah in pol.Mož je bil zraven in mi je bil v velikansko oporo, rodila sva skupaj. Veseliva se že novega podviga meseca Januarja.

SREČNO

Če te je strah vzemi s sabo moža.( Lahko ti veliko pomaga )

P.S:Edino, kar je potem zoprno so šivi, ( bljek- ti pa bolijo, ker bolečina traja in traja- ni konca)

Vesna

Nič naj te ne bo strah poroda, ker je to čisto naravna stvar in je zelo lepa ,če se nanj psihično pripraviš.
Mene je bilo grozno strah rodit, ker so vsi govorili, da grozno boli, da je to taka bolečina, da je enostavno za umret.
Ker sem imela pred porodom grozne menstrualne krče sem si mislila, da poroda enostavno ne bom zdržala. Vendar je bilo zelo lepo in me sploh ni tako grozno bolelo.
Nič nisem telovadila , tečaj dokončanega dihanja pa je preskočil malo prezgodnji ( 20 dni) porod.( skratka bila sem totalno nepripravljena- praktično).
Ko so me pripeljali v porodno sobo je bilo to nekaj najlepšega, popadki so mi bili ¨ful dobri ¨.rodila sem v dveh urah in pol.Mož je bil zraven in mi je bil v velikansko oporo, rodila sva skupaj. Veseliva se že novega podviga meseca Januarja.

SREČNO

Če te je strah vzemi s sabo moža.( Lahko ti veliko pomaga )

P.S:Edino, kar je potem zoprno so šivi, ( bljek- ti pa bolijo, ker bolečina traja in traja- ni konca)

Vesna

zdravo,

za mal spodbude, porod je zame bil kot v filmih, ko zagledaš kako so vse prepotene in tiščijo, ko pa rodijo se smejijo in v sekundi vse pozabijo….

Bolečine sem občutila kot močnejše menstrualne krče, ki so se stopnjevali, kar so pa vse predhodnice pozabile povedati je to, da te med popadki pa čisto nič ne boli, za razliko od menstr. krčev ko te boli več ur nonstop.

Ko pa moraš pritiskati je precej čudna zadeva, boli in si že mal omamljen od bolečin, pa ko vidiš kako glavica zleti ven, pa ko se otrok rodi, samo gledaš vanjga in ne moreš verjet in sem bila tako v sekundi nepozabno dobre volje in kar občutek energije, da bi kr ustala in šla domov peš….

Seveda, drug dan si čist fizično na tleh, ampak porod je res najlepši dogodek v mojem življenju!!!!!!