Darovanje spolnih celic
Jaz sem enkrat že razmišljala v tej smeri, sem si tudi ogledala in prebrala stran daruj.com, potem pa… lahko bi rekla, da sem se malo prestrašila.
Ja, v bistvu bi darovala, ker vem, da veliko parov čaka in da darovanih spolnih celic primanjkuje.
Morda se bom v prihodnosti res odločila za darovanje.
Ampak vseeno me zanima, če kdo ve, zakaj mora biti vsa stvar tako skrivnostna? Ali ne bi bilo bolje, če bi lahko sp. celice daroval nekomu, ki ga poznaš (npr. prijateljici, sestri,…)? V takem primeru bi se bilo sigurno lažje odločiti.
Ali darovane celice tudi dejansko uporabijo? (če se ne motim, jih nekaj časa niso smeli?)
No, tale vprašanja morda sodijo že na forum Neplodnost, ampak mi je tam malo zoprno spraševati…
Tako kot praviš Kleopatra. Najbrž bi se ljudje lažje odločili darovati če bi vedeli za koga. Zakaj pa oni prakticirajo takšno tajno čigava je celica pa nimam pojma. Ampak sem zasledila da je tako tudi drugje naši pa tako ne znajo nič pametnega napisat v zakon kot samo kopirat.
Sicer midva nimava problema z celicami imava jih dovolj. Če nama pa slučajno uspe priti do otrok z pomočjo umetne oploditve ( po naravni poti ni možno) pa bova darovala .
Eva*
Eva*!
Oprosti za mojo nevednost. Zanima me če je postopek pri darovanju ženskih spolnih celic (govorim v množini) takšen, kot če gre za IVF? Torej predhodna hormonska terapija, itd. Skorajda zagotovo, kajne?
Je kaj drugače če gre za eno darovano sp. celico?
Kar se pa tiče zgornje debate o …poznati ali nepoznati prejemnika…. Sama bi raje darovala neznanemu paru.
Srčno upam, da se bosta z možem kmalu pridružila strani Starši staršem!
Pa srečno!
hana
Draga Nikita.
Verjetno si premalo seznanjena s situacijo glede posvojitev v Sloveniji. Otrok enostavno skoraj ni in na posvojitev je treba čakat tudi 10 let in več. Žena, ki je stara več kot 40 let ne more posvojiti otroka, partner pa tudi ne sme biti star več kot 50 Let.
Posvojitev iz tujine pri nas zaenkrat še ni možna in nič ne kaže na to da v kratkem bo. V bistvu pa je to popolnoma enako ali ti podarijo celico in ima otrok pol dedne zasnove enega od svojih staršev pol pa od darovalca ali pa posvojiš otroka ki nima niti 1% tvoje dedne zasnove.
Za umetno oploditev je lahko ženska stara 42 let kar je v primerjavi z posvojitvijo 2 leti več. Ti dve leti pa za nas ki ne moremo po naravni poti imeti otrok pomeni ogromno.
Pa še to pri posvojitvi te CSD preveri od pet do glave, izobrazba, finančno stanje, kje stanuješ-hiša stanovanje in in in česar pri IVF ni, tam je važno samo to, da se potrdi teza da ne moreš imet otrok, tvoje in partnerjevo zdravje in finito.
Upam, da te nisem preveč zamorila. Seveda je odločitev vsakega posameznika kako se bo odločil.
Eva*
Nikita,
žal je veliko premalo otrok, ki čakajo na posvojitev. prav tako so postopki ZELO dolgi… In – v bistvu – tudi zdravi apri bi lahko rekli, raje posvojimo, da bi imel otrok dober dom, kot da imam svojega. Pa tega nikoli ne recejo. Zelja pri parih, ki ne morejo imeti otrok, ni nic manjsa. In – posvojitev je marsikomu le “zadnji vlak”.
Pa se to – mogoce si par zeli, da bi bil otrok vsaj “od enega” in dokler obstaja upanje – zakaj ne?
Odgovorila bom kar obema , saj sta mi pisali podobno.
Vem , da o tem problemu ne vem ravno veliko ,kar pa vem , temelji na pripovedovanju mojih prijateljev , ki tudi nista mogla imeti otrok in sta se odločala za umetno oploditev. Na koncu pa sta se odločila za posvojitev , ker se jima je zdel postopek um.oploditve , khmmm, recimo poniževalen , povezan z preveč težavami , tudi bolečinami … Povedala sta , da ni problem posvojiti že večjega otroka , problem nastane , če hočeš imeti dojenčka.
Res je , da sta šla skozi nešteta (ravno tako ponižujoča) preverjanja , ki pa so po moje povsem razumljiva , saj je le treba gledati na otrokovo dobro, vemo pa , da so tudi pari , ki skušajo z otrokom zdraviti neke svoje frustracije , kaj vem …
Ravno , ko se je iztekalo tisto poskusno leto privajanja otroka na nove starše , so jima ponudili še dojenčka . Zdaj imata dva posvojena fantka , enega , ki ne bo nikoli občutil groze mučenja pri pravih starših in enega , ki je neskončno srečen , da je pri 12 letih (kot problematičen in zlorabljen otrok – takih pa se posvojitelji ZELO branijo ) le našel ljubečo družino.
Sama imam dva otroka (do obeh sem prišla z velikimi težavami 🙂 z možem pa sva želela posvojiti še tretjega . Žal naša zakonodaja to onemogoča. Mislim , da bi bilo tu potrebno kaj spremeniti !
Tudi pari , ki že imajo svoje otroke , bi z veliko ljubezni sprejeli še enega posvojenčka .
Vsekakor pa mi morata oprostiti , ker na problem darovanja spolnih celic gledam nekako z odporom. Preveč poseganja v naravo mi je odbijajoče. Ne zamerita , ampak o neplodnosti razmišljam tako nekako – vsi pač ne moremo imeti vsega . Žal !
Klub drugačnemu mišljenju vama želim veliko uspehov pri vajinem delu !
lp N.
Če dovolite,bom povedala moje videnje na darovanje….mogoče se bo kateri zdel čuden ali nenavaden,pa brez zamere:
ko se odločiš,da postaneš krvodajale,to storiš izključno zaradi sebe in se ne obremenjuješ s tem,kdo bo prejemnik tvoje krvi,nekako podobno gledam tudi na to!
Pa vsem še naprej lep dan!
L.