Forum.Over.Net

Življenje, ah to življenje

Odgovarjajo: Mirjana Frankovič, transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

So trenutki, ko smo srečni, ure, ko smo zadovoljni in dnevi, ki jih moramo preživeti. Vprašajmo, svetujmo in poklepetajmo o stvareh, ki se nam zdijo pomembne.

Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

MirjanaFrankovic

Vse si je ustavilo...na pomoč

Default avatar

Ajda

NE vem, kako naj si pomagam. Faks se mi je ustavil že za dobra tri leta...zaradi pomanjkanja smisla... ne morem in ne morem se spravit in končat. In to zato ker mi manjka smisla - kdo me bo sploh rabil...s to smerjo. Počutim se skrajno nekoristno. že preden sem začela to študirat, sem zamenjala smer in zaradi tega imela kompleks zgube.....
In ko bi si vsaj znala poiskati kako službo... Ne vem, iščem bolj ali manj intenzivno, pa nič pametnega, nekje sicer honorarno delam, ampak tisto je premalo, da bi se lahko odselila od doma.
Doma ni bilo nobene spodbude nikoli glede iskanja službe niti kakega pametnega nasveta.
pred kakima dvema letoma sem imela edino pametno ponudbo - a so me doma prepričali naj ne hodim delat dokler ne končam, ker da potem sploh ne bom in tako naprej. Tak kraval je bil, da sem zadevo spustila iz rok....
Pa ne verjamem, da bi mi škodilo delat. Imela bi vsaj občutek, da sem za kakšno rabo in da sem kaj sama ustvarila. Študij bi že kako, vsaj mislim.....
Včasih se počutim kar za znoret, ne vem, res ne vem, kako naj se izvlečem, rada bi se osamosvojila..........pa tudi končala študij, pa ne vem kje naj najdem moči zato. Že zaradi tega ker mi je zdaj že nerodno, da nisem fertik z njim in da sem praktično brez službe......
Default avatar

Had

preprosto.. spravis se k ucenju.. in naredis to kar moras..

zakaj ti to govorim.. ker sem sam bil skoraj 3 leta v isti situaciji.. nisem se mogel spraviti pisat diplome.. ko pa enkrat zacnes.. pa pades spet notri.. se ti pa vse popravi.. tudi odnosi in zivljenje.. poskusi.. zaradi sebe
Default avatar

Darja

Vzemi življenje v svoje roke. Ne krivi domače, da ti niso dali podpore. Odloči se in bodi do sebe nepopustljiva. Odloči se tudia ali služba ali končati študij. Slednje se mi zdi bolj pametno. A nikar ne odlašaj, leta tečejo in za vsemi izgubljenimi ti bo nekoč žal. Zastavi si cilj, začrtaj si pot in se jo striktno drži. Razmisli kaj v življenju želiš doseči. To da sedaj nisi zadovoljna ti je jasno, toda stori kaj, da se ti kvaliteta življenja izboljša.
Če ne gre drugače stopi po pomoč h kakšnemu psiihiatru. Konec koncev ni to inč sramotnega, lahko pa ti precej pomaga. Skratka osamosvoji se in ne zgubljaj upanja.
Zaživi na novo, začni se ukvarjati tudi s kakšnim rekreativnim hobijem, da ti da malo življenje.
Kakor si postelješ tako spiš, pa saj poznaš ta star pregovor.
Želim ti veliko trdne volje in ne obupaj.
Default avatar

Yo

Ajda,

manjka ti predvsem samozavesti. Če lahko zbereš moči, dokončaj faks, škoditi ti ne more in pravzaprav ni pomembno, ali boš kdaj delala v poklicu, ki jo narekuje tvoja smer. Poglej, jaz sem študirala teologijo. Ja, za crknit od smeha! Pa me nobeden ne potrebuje s to smerjo, sama pa sem šla, ker so me zanimala verstva, filozofija, psihologija, etika... Konec koncev mi to ne prinaša dobička, mi je pa prineslo nekaj izkušenj, znanja in prijateljev. Saj papir ni pomemben. Zaposlena sem v podjetju, ki s teologijo nima prav nič skupnega, služba je še kar, položaj pa sem si pridobila skupaj z izkušnjami in pokazanim znanjem. Tega pa sem pridobila sama in nima nobene veze s študijem. Na srečo tudi izkušnje in s prakso pridobljeno znanje, včasih kaj štejejo.
Tudi jaz doma nisem imela vzpodpude. Takoj, ko sem imela občutek, da bom z zaslužkom lahko vsaj za silo preživela, sem šla. Pri 18. letih. In se umirila, nihče več me ni dajal v nič, nihče več me ni pritiskal k tlom. In življenje je lažje steklo. Sčasoma sem dobila boljšo službo, za nedoločen čas. Konec koncev se je treba postaviti na noge - sam sebi si vedno najboljša opora. Ne bom ti rekla, da je vse super, da je bilo vse super lahko... Ne, ni, prvo zimo sem prespala na jogiju na tleh, ker nisem imela denarja, imela sem samo eno rjuho... ker nisem imela hladilnika, sem imela salamo za zajtrk obešeno v vrečki na okenski polici in še in še bi se našlo. Ampak gre. Samo postavi se na svoje noge!
In naj ti ne bo nerodno zaradi drugih. Sama moraš oceniti, kaj je najbolje zate in predvsem odgovorno razmisliti o tvojih korakih vnaprej. Z mnogo volje se vse da. Mogoče pa bi si poiskala službo in nato študirala ob delu?

Lp, Yo
Default avatar

Ajda

Ja, Yo, saj to bi zelo rada - poiskala službo, odšla od doma - ali da mi vsaj ne bi bilo treba ukvarjat z njimi doma - in študirala ob delu naprej - pa nimam pojma kje naj začnem iskati. Večinoma bi delodajalci radi ljudi z iskušnjami, jaz pa sem praktično brez njih, razen tistih nekaj prevodov in člankov. .......
Ne vem, kje začet. sem šla že na par razgovorov, pa je šlo ali za prodajo na domu ali kaj podobnega kar zahteva lasten prevoz......
Tudi kašnih posebnih stikov nimam zadnje čase s kolegi s faksa ali s komerkoli drugim, kaj jaz vem zakaj...enostavno zato, ker ne prenesem nobenega vprašanja v stilu - a si že končala?Ja, kje pa misliš iskat službo? Kaj delaš?
Vsa taka vprašanja občutim kot neprijetna, kot radovednost....
Hkrati mi je zoprno prositi koga za kaksno pomoč, ali komu pojamrat, ker se bojim, da bom tezila in bi kdo rekel, da sem itak sama sebi vse zakuhala.....
V bistvu ima veliko težav izvor v tem, da imam težave z navezovanjem stikov z ljudmi. Kar ne morem se znebit občutka, da sem ljudem odveč in da me imajo za nesposobno in me zato ne cenijo. Mah, kaj pa vem.
Kot en začaran krog. Pa vsaka razna obžalovanja izgubljenega časa in občutki sramu, da sem iz sebe naredila manj kot bi morala...Kar štuka se...in to že od srednje šole naprej........

Ne vem, se mi zdi, da bi se kakšno bolj resno službo kaj popravilo.....kako naj se spravim študirat?! Zdaj me je še strah, da mi bodo zavrnili prošnjo, ki sem jo že oddala za nadaljevanje študija, poleg tega me je pa še groza koga znanega srečat na faksu.......



Bom poskusila kaj ukrenit, hvala za spodbude...vsem...............
Default avatar

Ajda

Predvsem mi je zoprno, da mi za zdaj tako rekoč še nič ne manjka - a kaj ko skoraj nič nisem prislužila sama. Pa še s tem faksom se motam in ne znajdem se pri iskanju dela. in še ti razni mučni občutki ...



...



.....................................
Default avatar

Corrina

Najprej se vzpodbujaj za vsak vdih in izdih. Potem napreduješ do te stopnje, da lahko vstaneš iz postelje, potem-kasneje se lahko počešeš brez muke, potem se umivaš normalno, oblačiš.... Ko to zopet obvladaš stopnjuješ zadeve...vedno bolj zahtevno. Poskusi odmisliti druge (misliš na nekaj drugega) in se vzpodnujaj. bodi prijazna s seboj. Ne pluvaj se, svojemu notranjemu samogovoru poskusi pojačati zvok, da slišiš, kje se stalno daješ v nič. Potem ta negativni notranji glas postavljaj na kocko: Je res da sem tako brezvezna? (primer) Kaj pa tisto kar sem naredila in tisto in tisto? Upiraj se notranjemu kritiku v sebi, ki ti dela tvoje stanje. S časoma se boš lahko pripravila do tega, d se boš spodbujala k učenju in enkrat to tudi naredila. da študij nima smisla zaradi zgrešene smeri? samo papir velja, boš videla. LP, Corrina
Default avatar

LAIREE

hello, ajda!
jaz v bistvu kakega nasveta nimam, odgovarjam pa, sicer ne vem če kaj pomaga, da ti povem, da nisi edina - jaz se počutim identično. letos bom tretje leto v istem letniku iz prav takih razlogov, kot si napisala. veš, me je kar zmrazilo, tako se je vse ujemalo z mano, še na faks ne morem iz groze, da kakega sošolca srečam.
aja, skoraj sem pozabila; jaz jutri nameravam doma povedati, da mi letos ne bo uspelo končati letnika in sem že čist zmešana zaradi tega, ker tega po mojem ne bodo prinesli. kaj pa študiraš? jaz sem na pf in razmišljam o prepisu, ker se mi vse že gabi v zvezi s tem, vendar ne vem kako bo s tem, ker bi se morala na kaj drugega vpisati izredno.
upam, da se boš še kaj oglasila.
drži se
Default avatar

studentka

Jaz sem tudi dolgo časa tavala na istem mestu, kar se tiče faksa. In to šolsko leto se nisem vpisala naprej. Enostavno se mi je vse tako zamerilo, da ne morem več naprej. Ko sem videla knjige, mi je šlo dobesedno na bruhanje. Sedaj, ko sem naredila premor, se počutim spet živo. Intenzivno iščem službo in tudi ne izključujem možnosti, da bi odprla svoj s.p. Življenje gre naprej. Šolo bom še vedno lahko končala. Razmišljam o tem, da bi se prestavila na drug faks. Tam bi mi priznali kar nekaj izpitov, tako da bi jih morala narediti še kakšnih 10 in bi imela priznano VI. stopnjo. Ko/če bi kdaj želela več, še vedno lahko grem študirat naprej. Sedaj... sedaj mi je prioriteta dobiti službo, se finančno osamosvojiti in počasi iti na svoje. Morda tudi tebi ne bi škodovalo kaj podobnega?! Drži se!
Default avatar

Sas:(h:)a

Po mojem mnenju slediš željam staršev, da NE bi odrasla in jih morda po njihovi logiki, poseldično zapustila. Morda celo postala ženska. Skratka, odrasla in samostojna, ker bi se oni počutili ogrožene. In kot rpidna punčka, ubogaš.
Default avatar

manica

lairee,
brala sem o tvojem problemu in mi je ful hudo zate. Vem, da se tale odgovor ne nanasa na pomoc Ajdi, ampak tebi. Popolnoma te razumem, ker vem kaj pomeni delati pf. Ko ti z izpiti ne gre, izgubis voljo in tavas. Vse drugo si zelis, kot pa studirat. Mogoce bi res premislila o prepisu....da dobis nov elan za zacetek. Brala sem, da se zanimas za au pair, ampak v tem res ne vidim resitve. Pogovori se s starsi...saj bodo noreli...na koncu pa te bodo razumeli. Skupaj poiscite resitev. Kateri letnik pa si?
lp
Default avatar

Maggy

Draga Ajda.

Verjamem, da imas na glavi kup tezav in problemov, vendar jih imamo vsi. Verjemi. Samo z mocno voljo in vztrajnostjo lahko prebrodis tezave in se jim postavis po robu.
Sama sem stara nekako četrt stoletja, s končanim faksom ob delu, 6 let delovne dobe. V prostem casu se ukvarjam s plesom, mladino, in vpisana sem naprej za studirat. Tezav, ki sem jih imela na dolgo in siroko ne bom razlagala, samo v grobem: mama-alkoholik, oce vedno jezen in trmast predvsem zarad nje, fantje, ki so ali niso to bili. Na meni je bilo poleg studija, mlajsega brata, manjse kmetije, gospodinjstva in še kaj. Res se vcasih sprasujem, kako sem vse to zmogla. Od doma bi se najaraje ze zdavnaj odselila, pa nimam toliko denarja, ker si plačujem studij.

Skratka, vsi ki imate se tezave- razmisljajte o lepotah zivljenja, bodite optimisti in pocnite stvari, ki vas delajo koristne. In zivljenje je mnogo lepse, prijaznejse.

Ko vam je najbolj hudo, se smejte, pojdite v naravo, jesen je cudovita in tudi ziveti je čudovito. Ljubite se in drugi vas bodo.


Pa lep dan, poln sonca.. tudi pri srcku.
Default avatar

Ajda

Ja, Sas:(h:)a, to je bilo. Točno to. To vem že kar nekaj časa. Pa misliš, da se je iz tega lahko izkopat? Če te že od majhnega filajo s takim načinom?
In v tistem trenutku, ko sem se zavedela, sem se začela boriti za to, da bi me drugače jemali - samo kakšni škandali so izbruhili.... Posebej z očetove strani.

Poleg tega sem morala v 3 in 4 letniku faksa skrbeti še za bratranca v osnovni šoli, - ki je takrat živel pri nas, ker z njegovim očetom nista imela kam iti - in je imel strahotne težave v šoli, z nalogami, z učenjem, koncentracijo. Zdaj nima nobenih problemov v srednji zdarvstveni in je prav dober. Njega sem porihtala, ker sem ga dobesedno stražila, da je sedel za knjigo in preverjala, ali se je naučil in se z njim pogovarjala. Sebe pa....zmanjkalo mi je energije.

Edini način je, da se spravim od doma. Problem je v tem, da se mi zdi da ne znam poskrbeti za to, da bi našla službo. Kje drugi iščete? Kako? Preko študenta ne morem delati, ker nimam statusa. Ali pa znanstva, kaj jaz vem, kako gre to.....

LAIREE, in vsi drugi, hvala za odgovore.
Default avatar

klara

Pojdi lepo po vrsti. Končaj študij, potem si poišči službo nato pa se osamosvoji .Zdaj imaš vse pogoje, da si ustvriš podlago za uspešno prihodnost. Tisto fantaziranje za študij ob delu, če ga še tako ne spraviš skupaj...Ne izgovarjaj se na domače, niso krivi če si prelena, da bi študirala. So ti pa jasno pokazali svoje stališče. Radi bi da čimprej doštudiraš, ne pa da čas zaprvaljaš po začasnih zaposlitvah. Verjemi,da otrok ki redno študira ni nikoli v breme staršem, veselijo se njegovega napredka.
Default avatar

Zinka

Punce nehajta ga srat. PLjunita v roke in dokončajta tisto, kar sta začeli. DAndanes brez papirja o izobrazbi težko kam prilezeš, pri tem pa niti ni toliko pomembo, kaj si študiral, kajti vse druge izkušnje si moraš pridobiti pri dleu, ki ga opravljaš. TUdi tisti, ki se zaposli v svojem poklicu, ni dosti na boljšem, kajti naša univerza (oz. posamezne fakultete) temelji, žal, na teoriji (razen redkih izjem). PA kaj potem, če boš srečala kakega sošolca. Si se pač odločila, da boš svoje znanje poglobila in utrdila, zato ponavljaš letnik. Ob morebitnih pripombah kakega brihtneža se pa samo nasmehni. Danes sem prebrala na poti v službo tale japonski pregovor: Resnično moč ima tisti, ki se smehlja. Tisoč kilomterov dolga pot se začne z enim samim majhnim korakom (tale je kitajski). Dokler boš stopicala na mestu, ne boš nikamor prišla. Trenutno imaš res občutek, da si ena sama zguba, ampak ta bo minil, ko se boš vzela v roke, sunila v rit in naredila prvi korak. LE korajžno naprej!
Default avatar

Jana

Bravo zinka !!!
Odlično rečeno in naj si vsak tole trikrat prebere. ( tisti, ki misli da ne gre več pot naprej...)

lp in lep dan
Jana
Default avatar

Juna

Ceprav je bil tale odgovor namenjen Ajdi, je vplival tudi name...
Maggy, hvala!
Default avatar

Ajda

Klara, težko bi rekla, da koga za kaj obtožujem.............bolj slabo si prebrala. A misliš, da ne želim, da bi imeli veselje z mano?
Mislila sem, da je dobro, če si človek kdaj olajša dušo............

Zinka, tebi pa hvala.
Default avatar

študent

Lairee, mislim, da si veliko več(!) kot samo triletno obiskovanje letnika na faksu.
Vso svojo osebnost enačiš s tem, da boš pač še četrtič ponavljala letnik. Pa kaj! . Takrat, ko se boš odločila, da to pač moraš(!) končati, ker je izobrazba zelo pomembna, boš to tudi naredila. Vendar je zato potreben razvojni napor(!) in odgovornost, da se zavežeš svojemu razvojnemu cilju in da vstrajaš. Ko se boš odločila in začela delati (študirati!!) za dosego svojih ciljev (eden izmed njih je prav gotovo dokončanje študija na pf) se bo začelo vse obračati v tvojo korist. Samo pljuniti moraš v roke in začeti študirati (DELATI !!!). Med delom pa se sproščaj v naravi, v pogovoru z neobremenjenimi ljudmi, napiši kaj na forum....
Lep pozdrav in veliko študijskih uspehov !
Default avatar

Sas:(h:)a

Ajda je pisal/pisala:
>
> Ja, Sas:(h:)a, to je bilo. Točno to. To vem že kar nekaj
> časa. Pa misliš, da se je iz tega lahko izkopat? Če te že od
> majhnega filajo s takim načinom?
>

Ajda, seveda ni preprosto delati drugače, kot pričakujejo, posebno, če na nek način izsiljujejo.
Lej, po mojem bi bilo fino, če bi se mal soočala s tem, ker se mi zdi velika bremza pri marsičem.
Kaj misliš se bo zgodilo s tvojimi starši, če ti odrasteš? Kake fantazije se ti porajajo? Kaj ti dajo vedeti?

Moderatorji

Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj
MirjanaFrankovic