začaran krog
Ne vem, če sem že kdaj odprla temo na tej strani, a danes jo “moram”. Srce me namreč tako boli, da ne prenesem več bolečine. Razlog: prepir s fantom. Pa ko bi bil vsaj prepir, ne pa da sem se jaz drla, on je poslušal in nato odložil slušalko. Včeraj se nisva nič slišala in upam, da bo poklical danes. Priznam, da sem sama dosti kriva, a vedno “ponorim”, če se ne drži tistega, kar sva se zmenila. Zadnje čase se sploh ne morem zanesti nanj… obljubi, pa se obljube ne drži… počasi izgubljam zaupanje vanj… in se sprašujem, kaj naj mu sploh rečem, ko bo poklical. Naj se obnašam kot da ni bilo nič? Naj ga vprašam kaj to pomeni? Saj vem… težko je sedaj za vas reči karkoli, ker ne poznate cele zgodbe. In po pravici povedano, sem tudi sama vedno bolj zmedena, kaj se sploh dogaja… kdo ima prav in kdo ne… kdo je kriv za kaj… kdo je začel… sem jaz kriva, ker ga napadam… ali on in ga napadam zaradi njegovih reakcij… Skušam se poglobiti čimbolj vase in biti popolnoma iskrena do sebe. Skušam ugotoviti kdaj točno je začelo prihajati do teh nesoglasij, ki gredo vedno globje… Ne vem. Se trudi, pa že spet zamoči. Jaz pa potem vsa jezna… Eh, ne vem. Začaran krog.
Upam, da ste me sploh razumeli, kaj sem želela povedati. Trenutno sem v takšni fazi v življenju, ko nisem za nič več sigurna. Pustila sem (za nedoločen čas?!) faks, ker mi ni več šlo nikamor… Doma neprestani prepiri, grožnje moje mame, metanje iz hiše… Nek začaran krog.
Živjo!
Ne boš verjela tudi jaz sem imel z svojo bivšo iste probleme! Neprestano se je neki dogajalo, neprestano sva si bila v laseh…iskal sem razloge zakaj je tako, prav tako jih je tudi ona…probala sva vse, od prijaznih pogovorov do grobih besed! To se je pri nama vleklo, če pošteno povem kašno leto! Sej so bili vmes tudi kaki lepi trenutki samo to ni bilo to! Če me je že kdo vprašal zakaj sem še z njo, sem rekel da ko se pa ne kregava se mava pa res luštno! Premisli samo o tem kaj ti on pomeni, reci mu da naj ti odgovori kaj ti pomeniš njemu! Ali si z njim samo zaradi navade, da imaš vedno nekoga ob sebi! Jaz sem potreboval mesec dni da sem prišel do tega spoznanja! Vse te stvari so bile zato, ker sem nekje v podzavesti iskal tisti svoj IDEAL, prav tako tudi mislim da tudi ona! Najslabše pri vsem pa je bilo to da sem zavoljo miru, vse slabe stvari ki sva jih OBA naredila prevalil nase, za vsako malenkost sem se ji opravičeval…in kam me je to pripeljalo!?!? Da me je pustila…..
P.S.:kar se pa tiče telefonskega klica…ne kliči ga!! Ko bo pa on tebe se normalno pogovori z njim, reci mu tisto kar čutiš….samo pazi…LJUBEZEN JE SLEPA!!!
Želim ti eliko sreče v LJUBEZNI!!
Saj ne, da bi si bila neprestano v laseh, samo… zadnje čase se mi zdi, da me malce zanemarja. Je umetnik in so imeli v tem mesecu 2 razstavi, ampak… tisto njihovo ustvarjanje, je bilo za moje pojme že potem… kaj pa vem… po koncu razstave že morda kakšen izgovor preveč, da so se toliko dobivali. Ne vem. Tako sedaj vidim, ko sem prizadeta in jezna. Se je trudil, pa… ne vem. Zamočil. Jaz sem bila jezna, užaljena in trmarila… vztrajala na svojem. Pa… Saj ne vem. Vse skupaj je zmedeno napisano… samo sem sama tudi takšna.
Strah me je iti naprej, a po drugi strani ga ne bi rada pustila. Zakaj? Ker sem navezana nanj? Ne vem. Morda. Samo… pogrešala bi tiste najine pogovore, ki sva jih imela včasih… pogrešala bi njegove norčije… najin božanski seks. Še vedno ga imam rada in si želim, da nama uspe. Ampak se bo moral tudi on truditi in predvsem se spet začet pogovarjati.
Pa še to… ko sem napisala, da me je strah iti naprej… iskreno povedano ne vem, kje naj dobim spet zaupanje vanj (zadnje čase je preveč obljubljal, pa premalo obljubo držal; vedno se mu je nekam mudilo – vse zaradi teh razstav?!?)… kako naj bom spet mirna in spokojna… brez očitkov… KAKO!?
Saj če pogledam z njegovega zornega kota… seveda je raje s kolegi kot pa s punco, ki mu non-stop nekaj utruja in zahteva od njega. Samo to ni TO. Opažam, da beži od problemov. In zadnje čase ima velike… pa ne bi šla v podrobnosti.
Upam da ti bo uspelo…kajti meni ni! Trudil sem se kokr sem se lahko (mogoče ne čisto, samo mislim pa da je blo bliz)!
Če mi verjameš ali pa ne sem bil na istem kot si ti…nisem vedel kaj je, vedel sem pa da nekaj je narobe (do končne diagnoze mi je pomagala kar moja bivša punca)!
Samo ne išči razlogov nekje kjer jih ni, ker bo to največja napaka, kar jih boš lahko storila!!!! VErjemi, ni slabšega…..kar se pa tiče pogrešanja vsega tega…tudi jaz se še spomnim na to, samo če ti nekaj ni prav…ti pač ni prav…ne mislim sedaj rečti da ga pusti….probaj pa boš videla…če ne bo nič storil za tvojo in njegovo srečo, pa le mislim da nima smisla vstrajat!!! A ne študentka!?!
Več ko mi napišeš, lažje mi je, ker vidim da jaz nisem čuden…da je to stvar ki jo mora slej kot prej vsak dati skoz!! Veš tudi jaz sem svoji obljubljal da bom vse popravil, in če sem iskren sem to tudi nameraval, samo sem bil tok zmeden da sploh nisem znal ločiti dobro od slabega…ker me je to vse skupaj začelo skrbeti, in sem bil pod pritiskom da jo bom izgubil, je bilo pa vse skupaj samo še slabše!!
Mogoče je to pri njemu samo neko kratkotrajno obdobje, mogoče pa je samo preveč zatopljen v svoje delo!!
Tudi meni je lažje, če pišem… in bi kar pisala in pisala… Ob vsaki trditvi imam še tisoč in eno razlago zakaj je tako. Zakaj bi mu lahko opravičila in zakaj ne. Kaj je naredil ON narobe in kaj JAZ. Kje se je začelo in zakaj. Polno vprašanj. Vem, da se je pripravljen truditi, a na način, kakršnega jaz ne razumem. Imam ga zelo rada – še nikogar nisem imela tako rada doslej – in bi naredila za najino zvezo vse. Samo sem pa prišla do točke, kjer pa mislim, da preko nje ne smem več. Že zaradi lastnega ponosa, neke svoje “vrednote”, itd. Če ti bo lažje, mi lahko napišeš kakšen mail. Moj e-mail naslov je: [email protected]
Z veseljem ti bom kaj poslal! Zdele sem trenutno v službi tako da malo kasneje, če maš pa ti cajt:[email protected]
Pa glavo pokonci punca…ni vse tako črno kot se zdi!! Verjemi, bil sem na istem, samo da sem dal jaz to že vse skupaj, in ko ti bo to ratalo, bo svet bolj razumljiv, in z njim tudi problemi ki te tarejo!!! Meni se je sedaj svet zasukal 100%, ker sem na stvari začel gledati drugače, bolj preprosto! Ne spuščam se v vsako malenkost, ker bi lahko potem cel življenje sam tuhtal!!! Sploh pa o LJUBEZNI….
Ravno sem končala pogovor z mamino znanko, ki je naravnost čudovita oseba, z mnogo izkušnjami (čeprav je po letih na sredini med mamo in menoj). Govorili sva 1 uro in 10 minut!!! Dala mi je takšne dobre nasvete, da ne morem verjeti. In se jih bom skušala držati. Samo pa še vedno čakam na njegov klic, da razrešiva stvari.
Morda res nisva za skupaj, a naj pokaže čas svoje. Sedaj še vedno, kljub vsemu nisem pripravljena narediti konec, ker vem, da… še zdaleč nisva izčrpala vsega… in še obstaja tista kemija med nama… še obstaja… samo obuditi jo morava in se pogovarjati in kompromise sklepati, ne pa da se oba drživa svojega kot pijanc plota. In če potem ne bo šlo, bom šla lahko vsaj mirne vesti naprej.
Evo toliko… sedaj odhajam s prijateljico na sprehod… dokler je še lep sonček. Se slišiva oz. bereva kaj proti večeru.
Hvala ti za vse vzpodbudne besede. Saj bo še vse OK. Samo verjeti moram v to. Če pa ne, pa bom vsaj vedla, da sem se trudila. Tudi to je nekaj, ne?!
Tako sem si tudi sam rekel…tudi moja bivša punca mi je v bistvu dala konec, potem mi je pa dala še nekakšno ponovno možnost, in sva si rekla, da če takrat ne bo šlo greva narazen kot dva prijatelja…sam ni šlo, ker sem zvedel kaj mi je dečva delala!!! BO že….
Upam da ti bo uspelo z svojim predragim rešiti tole težavo…
Živjo!
Tole tvoje življenje pa je podobno mojemu. Tudi zadnja ugotovitev je kot moja. Tudi moj je umetniška duša in se mora kar naprej kaj dogovarjati, vedno mora biti zraven…, jaz pa doma z otrokom, tečna in zamorjena. Vsaj tako je bilo. Ko se mi je pa strgalo, sem se zjasnila in ugotovila, da verjetno še tli in da se splača poskusiti. Tudi jaz mu nisem nič več verjela, ker je vedno samo obljubljal. Sedaj mi pravi, da je to delal zato, da se je rešil mojega teženja, ko sem zjala v telefon, zraven pa so bili kolegi.
Meni so koristili pogovori z moškimi, ki so odkrito povedali, kaj si mislijo o tem in kako moški funkcionira. Tako sem mukoma sprremenila taktiko in že dober mesec je precej bolje. Prej nisva zdržala niti en teden. Je pa res vsak dan nov izziv moji kolerrični naravi, ki najbolj udari ven, ko nekdo prelomi obljubo.
Tolažba, ko ni tako zelo hudo – ah, moj dragi je pač umetniška dušca. V srcu pa so ponavadi zelo občutljivi. Na te strune pa si verjetno že pozabila igrati.
Drži se!!
Tinoča
Prva napaka, prepir po telefonu. To ne pelje nikamor. Res ni prav, da te zanemarja, ni prav, da se ne drži obljubljenega. Vendar tudi dretje po telefonu ne pelje nikamor. Verjemi ali ne, tudi jaz bi odložila, če bi se kdo name drl po telefonu. Pogovor je sicer nujn, a na štiri oči. Poskušajta rešiti zmedo, malo ga sicer moraš razumeti, da včasih kljub skrbnemu načrtovanju, kakšna stvar spodleti in potem obljube ne moreš izpeljati. A venomer se to ne more ponavljati. Pogovorita se, če ne bo pomagalo mu daj ultimat. Samo po telefonu se ne deri več.
Srečen zaključek pogovora in veliko ljubezni ti želim.
Včasih pa se vendarle obvladaj in ne ponori za vsako stvar. Mogoče bo pomagalo.
Živjo!
Povsem se strinjam s tabo, le z ultimatom se ne! Noben moški si ne želi, da mu ženska postavi ultimat! Naš EGO je premočan, da bi to lahko kdorkoli prenesel..mogoče takoj ni problema…vendar se tudi mi moški med sabo kaj pogovarjamo, tako da bi slej ko prej eden izmad prijateljev imel kaj za povedat, in tam bi se vse obrnlo!!
Proba naj, njenega fanta ne poznam, mislim pa si da smo si malo vsi podobni…