A je še kdo na tem forumu, ki misli, da bi se lahko dobili na kakšnem srečanju. Starost od 25 let naprej? Napišite starost in predloge, kje bi se srečali ( v Ljubljani)??

Tudi jaz si želim takega srečanja, saj imam zadosti čakanja.Starost 30 let.Upam,da ti bo uspelo kaj organizirati.

LP

Takšno srečanje je predlagal že boy nekaj pisem prej. ZAnima me samo, ali misliš na srečanje za določen starostni krog, ali starost ni ovira za udeležbo na srečanju.

Mislim, da starost res ne bi smela biti problem, biba, nikar pa se okrog srečanja preveč ne obremenjuj, ker potem postane kar nekako boleče. Ti samo izpiši: na tem kraju ob tej in tej uri. In konec. Kdor pride, pride, pove svoj nick in se vsede za mizo in konec. Če noče, lahko le od daleč opazuje rojevanje še ene vrste prijateljevanja. Zapitek pač plača vsak zase, za to ne moreš prevzeti odgovornosti ti, je pretežko in preveč rizično! Tako. Če mi bo lokacija in čas ustrezal, morda celo pridem???

Srečno, biba, veliko uspeha!

marija (1)

Povejte kdaj in kje pa pridem, če ne bo kak če vmes prišel 35 let (M) . Ljubljane pa ne poznam tolko da bi lahko predlagal

Se strinjam z Marijo1 . Tudi jaz pridem, če mi bo čas in kraj ustrezal. (mislim na razdaljo). Starost ne bi smet bit ovira za udeležbo.

Pozdravljena biba,
starost ne bi smela biti ovira, in tako, kot je napisala marija 1.
Pridem vsekakor, če bom le doma in ne kje na morju. Kraj pri meni ni ovira.

Kaj pa čakaš?

Čakam nekoga, ki me bo mal “porinu” čez prag,saj imam full idej, ki pa jih nekako neznam vnovčiti in me je kar naprej nečesa strah, čeprav še sama ne vem česa.

Torej, če prav razumem, rabiš nekoga, ki te bo znal “aktivirat”, da se bo vse tisto, kar je v tebi nakopičeno v obliki idej začelo v denar spreminjat? Strah te je pa zaradi tega, ker si ostala sama z otrokom in nobenemu več ne zaupaš?

Ja, ne da bi se v denar spreminjalo ampak, da bi se vsaj nekaj premaknilo, ne pa vsak dan isto.Res pa je tudi, da me je strah razočaranj v življenju in ne morem se prepričati, da bi nekomu verjela, pa čeprav morda govori resnico.Imaš kakšne pametne nasvete oz.ideje?

Dobro napisano. A lahko pridemu tudi taki, ki smo poročeni pa si želimo novih prijateljstev? Na srečanje pač pridem sama.

Pa lep dan vsem.

Hudičevo težko je zaupati enkrat, ko te je ljubljena oseba (ne mislim samo partnerja) razočarala in z leti je takih in drugačnih razočaranj vedno več. Sam sem postal imun na razočaranja, vse odnose jemljem z rezervo in dosti ne pričakujem, čeprav vem, da ni prav, ker šele, ko bom sam 100% zaupal, bom deležen 100% zaupanja, do naslednjega razočaranja seveda. Kar pa ne pomeni, da nič ne dajem. Še vedno se spustim v vsak odnos točno tak kot sem, brez laži, brez pretvarjanj, samo malo bolj rezerviran. Pameten nasvet? Nimam. Lahko bi ti pisal, kaj jaz počnem, pa to ni univerzalno. Lahko bi ti na splošno pisal, pa nima smisla. Morda boš vseeno rešitev morala najti sama. In morda bo eno tako srečanje dovolj, da se nekaj premakne, kar ti srčno želim!

Razočaranje?

Kakšno čustvo je to, kdaj nastane?

To je čustvo, ki nastane takrat, ko se nekaj ne zgodi v skladu z našimi pričakovanji. Torej, če je nekdo kar naprej razočaran, to pomeni, da kar naprej nekaj pričakuje, za kar po vsej verjetnosti nima realne osnove. Se pravi, da je skregan z realnostjo.

Saj ne rečem, včasih je treba zaupati, včasih se celo zavestno odločimo, da bomo zaupali in prav je tako. In včasih jih dobimo po glavi – pa kaj! Najslabše je, če se potem smilimo samemu sebi in izgubimo pogum.

Kaj pa , če pridem jaz in te zvlečem ven!!!!

Kaj pa, če bi se srečali naprimer v Mostecu v Nedeljo popoldne???

Načeloma se strinjam s teboj. Toda, povej ti meni kateri je ta prag pričakovanj, ki si jih človek postavi? Menda pri vsakemu različen. Poleg tega se nam vsem ne dogajajo iste stvari. Nekoga ne okradejo nikoli, drugemu kradejo vsak dan itd. Nismo se spuščali v to kaj je to kar nas razočara in jaz se tudi ne bom. če sem razočaran sem pač razočaran vendar ne zaradi tega zagrenjen in jezen, ali celo da bi se samemu sebi smilil, kar mislim, da isto velja za mojo “sogovornico”.

Ideja je zelo dobra, ampak kje in kdaj – malo bolj natančno?

He he, kaj ni umetnost življenja ravno v tem, da si znaš za vsako stvar postaviti pravo mejo?

Kot vidim je dosti takih, ki bi želeli imeti kakšno družabno urico foruma v živo .

Kdo bi se z mano malo prej dobil, da bi vso stvar skupaj organizirali in potem točen termin objavili na tem forumu Tisti, ki mu ni problem naj mi napiše mail naslov, da se dogovorimo.
LP,