šok-zajčje ustnice-kaj zdaj?
Prvi otrok je bil rojen in vse je bilo v najlepšem redu, pa (zdaj vidim) sploh nismo vedeli kaj je brezkrbnost.
Pride drugi načrtovan otrok, nosečnost teče brez težav, po rojstvu pa se nam je podrl svet. Ob prvem pogledu na mojega težko pričakovanega otroka so me oblile solze. Diagnoza mi še ni dokončno poznana, ker jo bomo dobili šele na prvem obisku kliničnega centra, vendar v tem trenutku smo v šoku. Naša deklica ima zajčje ustnice in razklano nebo ter dlesni. Ne more sesati torej jesti normalno in se s tem “crkljati”, da ne govorim kako se nam zdi črna šele prihodnost kljub vsem lepim besedam, da se bo še vse uredilo, kajti le-te nam polagajo v ušesa tisti ki čez to kalvarijo niso šli in zame te tolažbe nimajo prave teže.
Če nam lahko odgovori oz. opiše prihodnjost kdo z iskušnjami oz strokovna oseba, nam bo morda laže, ker zdaj sploh ne vemo kako naprej in kdaj se bo stanje začelo reševati oz. spreminjati, dnevi pa se nam zdaj zdijo strašno dolgi, prav tako pa se kopičijo tudi neprespane noči. Ne vemo niti tega kje bi dobili primerne cuclje za flaške kajti v lekarnah jih ni! Na standardne pa otrok ne more sesati.
Vsaka informacija oz. kontakt z nami, nam bo pomenil korak več iz teme v kateri se nahajamo zdaj.
Vnaprej hvala!
Mlada družina
Isto diagnozo je imel sin naših sosedov. Kmalu po rojstvu so se začele operacije, in kmalu ni bilo videti nobene posledice na za zunanji videz ne za njegovo duševnost. Sedaj je lep, priden fant v 4. razredu OŠ.
Čaka vas prav gotovo težje 1. leto vendar zdravniki znajo zadeva lepo urediti – pozdraviti.
Želim vam veliko moči, razumevanja in hitro okrevanje.
Anita
Ob tvojem branju sem se spomnila na mamico, ki je rodila nekaj ur za mano in so jo dali v isto sobo, kot mene. Celo noč je jokala oz. sva jokali skupaj. Prav tako je imela punčka razklano nebo in zajčjo ustnico. Čeprav so jo vsi spraševali, če je to v družini, pa to sploh ni dedno, ampak je napaka, ki se zgodi že v zelo zgodnji nosečnosti. Največja težava pa je, da tak otrok ne more sesati pri prsih, ampak potrebuje poseben cucelj, ki ga v porodnišnici imajo, drugje se pa ne da kupiti. Do cuclja boste že nekako prišli, mamica pa naj si izstiska mleko in ji ga daje po flaški. Čeprav se ti zdi, da je to nekaj groznega, verjemi, RES se bo vse uredilo, nekaj operacij v naslednjih letih, potem se bo pa le še malo poznalo, glavno da bo punčka rasla in bo drugače zdrava. Držim pesti, pa tudi vi ostanite močni! Srečno!
Dragi Simon,
moja sestrična je rodila deklico z zajčjo ustnico in odprtim nebom pred 10 leti. Deklica je prestala številne operativne posege že kot dojenčica in je sedaj lepotica, brazgotinici nad ustnico komaj opazni. Le z izrastom zob ima težave, ker se ji postavljajo prečno, zato mora nositi zobni aparat za ravnanje zob.
Glede težav pri hranjenju in sesanju te prosim, da pokličeš svetovalko za dojenje Urško na 01/518-60-90, ona ima razpoložljivo literaturo za tak problem. Dojenje otroka z zajčjo ustnico je mogoče, le da so potrebne specifične prilagoditve in položaji. Če klasično dojenje ni možno, naj si mamica mleko črpa z dobro prsno črpalko in ji ga daje piti s kapalko ali po žlički, saj je sesanje s klasičnim cucljem po steklenički prav takom zelo oteženo.
Če bereš angleško, ti toplo priporočam, da si prebereš vse o tem tudi na straneh (ključna beseda CLEFT LIP OR PALATE):
http://www.lalecheleague.org/NB/NBJulAug00p127.html
http://www.lalecheleague.org/llleaderweb/LV/LVOctNov99p99.html
http://www.lalecheleague.org/llleaderweb/LV/LVDec99Jan00p123.html
http://www.lalecheleague.org/llleaderweb/LV/LVAugSep99p75.html
http://www.lalecheleague.org/NB/NBMayJun01p88.html
Če ne bereš angleško povej, bom prevedla iz naše strokovne literature in člankov, le kakšen dan ali dva potrebujem.
Prisrčen pozdrav in veliko lepih trenutkov s čudovito dojenčico vama želim,
Karmen Mlinar, svetovalka za dojenje pri LLLI.
Draga Karmen,
zelo sem vesel za vaš odziv, kajti zdaj se bomo res oprijeli vsake rešilne bilke.
Vašo ponudbo bi sprejel z največjim veseljem, kajti angleški jezik uporabljam pasivno sploh pa je težava s kakšnimi strokovnimi izrazi.
Vsako pismo mi vliva vse več samozavesti in vam ne morem povedati z besedami kako sem vam hvaležen za vašo pomoč.
Najlepša hvala!!!
Simon
Nič zelo konkretnega ne morem napisati razen tega, da je naš zelo dober prijatelj pred 35 leti pokukal na svet s prav takimi simptomi: zajčjo ustnico in razklanim nebom. Danes ima samo še rahlo opazni brazgotinici in je menedžer v veliki uspešni firmi, čisto pri vrhu, oče treh otrok in dober prijatelj.
Če so mu takrat znali tako dobro pomagati, so za vas sedaj še dosti boljši obeti. Držala bom pesti, da boste premagali neprijetnosti.
Verjamem, da vam bo malčica v veliko veselje!
lenja2
Simon,
jaz ne poznam nikogar, ki bi šel čez ta problem, ampak kot vidim, so ti ostali že veliko povedali. Resnično verjamem, da se bo problem rešil, verjetno boste še malo trpeli, ker bo malčica potrebovala operacije, ampak kot si prebral zgoraj, vse bo OK. Vem, sigurno je bil najprej šok, potem zaskrbljenost, ampak zdaj vidiš, da bo vse še v redu. Torej – veliko veselja in lepih sprehodov ter mnogo mnogo zdravja vam želim vsem skupaj.
Lp, Yo
Dragi Simon,
uspela sem predelati naslednje, upam, da ti bo v pomoč:
DOJENJE OTROKA Z ZAJČJO USTNICO IN/ALI ODPRTIM NEBOM
vir: Breastfeeding Answer Book, LLLI, str. 297-309
Zajčja ustnica in/ali odprto nebo sta najpogostejši porodni okvari. Zajčja ustnica in odrto nebo se lahko pojavita skupaj ali ločeno. To je stanje, ki nastane že v zgodnji nosečnosti, ko se otrok še razvija v maternici, kjer se zgornja ustnica in nebo zaradi neznanega vzroka ne združita skupaj. Obe okvari se lepo ozdravita s kirurškimi operacijami. V zelo redkih primerih dojenje otroka z razklanim nebom in/ali zajčjo ustnico sploh ni mogoče, toda otrok še vedno lahko pridobi številne prednosti, ki jih nudi materino mleko, pa čeprav ga dobiva po steklenički ali kako drugače:
– hranjenje z materinim mlekom je dobro zato, ker ima dojenček mnogo MANJŠE MOŽNOSTI INFEKCIJE UŠES IN DRUGIH INFEKCIJ, ki se posledično pojavljajo zaradi nepravilne povezave cevovodov med noskom in ušesi. Normalno mišice neba odpirajo ušesne cevi med požiranjem zato, da izenačujejo pritisk pri sesanju. Ker zaradi okvare izenačevanje pritiska ne deluje pravilno, se tako nabira tekočina oz. hrana v srednjem ušesu in se s tem povečuje možnost infekcije. Imunski značaj materinega mleka tudi zaščiti otroka pred vrsto drugih infekcij, kar je še posebej pomembno za otroka, ker bo večkrat kirurško operiran.
– MATERINO MLEKO JE TELESNA TEKOČINA IN ZATO KAR NAJMANJ DRAŽI OTROKOVA TKIVA V USTIH kot vsa prilagojena mleka. Curljanje materinega mleka skozi nosek (normalen pojav pri taki vrsti poškodbe) je zato za otrokovo sluznico in membrane najmanj dražeče.
– BLIŽINA MATERE IN OTROKA je zelo pomembna, saj je vizualni izgled otroka hudo popačen in se zato mati mogoče izogiba pogledu in očesnemu kontaktu z otrokom. Dojenje zagotavlja prijetno bližino in veliko telesnega kontakta, kar je pomirjujoče za oba mater in otroka.
– PRAVILNEJŠI RAZVOJ DOJENČKOVIH UST IN OBRAZA. Mišice, ki se uporabljajo med dojenjem postanejo močnejše in se pravilneje razvijajo, kar pomembno prispeva k pravilnejšemu in sorazmernejšemu razvoju otrokovih obraznih potez in je izrednega pomena tudi kasneje za pravilnejši razvoj otrokovih govornih sposobnosti.
– PREDNOSTI HRANJENJA. Dojenje otroka z zajčjo ustnico in/ali razklanim nebom je zahtevnejše in predvsem časovno zelo zamudno, saj podoj otroka traja tudi 2-3x dalj kot pri otrocih brez nepravilnosti. Vseeno ima dojenje številne prednosti, saj so materine prsi najbolj fleksibilne in prilagodljive kot vse vrste umetnih cucljev, njihovo tkivo se lažje prilagaja anomalijam ustnic in ust. Z malo vaje ima otrok pri dojenju lažji nadzor nad tokom tekočine in nad položajem dojke v njegovih ustih. S spreminjanjem položajev pod ali nad dojko se lahko tudi “regulira” smer in moč curka materinega mleka in otrok najlaže najde sesalni vzorec.
– OTROK NAJ PRI PRSIH SESA TUDI ZA VARNOST IN TOLAŽBO. Dojenje ni samo akt hranjenja ampak je prijetno in pomirjujoče opravilo tako za mater kot za otroka.
Dojenček z zajčjo ustnico in/ali odprtim nebom mora trdo garati, da se nahrani. To je za malo bitje zelo utrujajoče, poleg tega je sesanje otroku zelo otežkočeno zaradi odprtine v zgornjem delu ustnice in težko obdržijo bradavico ali cucelj v svojih ustih. Mati naj bo potrpežljiva, saj bo otrok sčasoma osvojil način hranjenja, ki mu bo šel najlažje in ki bo zanj trenutno pač najboljše. Mati, ki doji otroka z zajčjo ustnico in/ali odprtim nebom naj preizkusi čimveč možnih položajev in tako ugotovi, kateri njenemu otroku najbolje ustreza. Pri tem ni pomemben samo položaj otroka ampak tudi način, kako mati otroku pomaga dojko držati in obdržati v ustih. Ta poseben položaj držanja dojke se imenuje “Cleft Palate Hold” (škoda, ker ne morem tukaj objaviti slike), izgleda pa tako, da mati drži dojko tik za areolo podobno kot cigaret med prsti, med kazalcem in sredincem. Pomembno je tudi, da je otrok v čimbolj pokončnem položaju, najbolje tako, da “zajaše” materin trebuh (trebuh na trebuh), mati z eno roko podpira otrokovo glavico in vrat in “regulira” bližino dojkam, z drugo roko drži dojko. Položaj je za dolge podoje bolj naporen za materin hrbet, zato je dobro imeti okoli sebe veliko primernih blazin za oporo. Primerni položaji so tudi: modificiran položaj ameriške nogometne žoge in t.i. položaj zibelke.
Ko se otrok prisesa na dojko je zelo pomembno, da usta čimbolj odpre, podobno kot pri zehanju, da v usta zaobjame kar največ prsne areole. Če ne gre takoj, poskušajte večkrat. Pomembno je tudi, daje otrok čimbližje dojkam, da ima v ustih čimveč prsne bradavice. Nekateri otroci potrebujejo med hranjenjem tudi oporo čeljustim in ličkom, da njihova čeljust sploh obstane prisesana na dojkah.
Ko otrok raste in prakticira dojenje, se bo njegov mišični tonus vedno bolj razvijal in napredoval in bo sčasoma potreboval vedno manj opore.
Ker je tako dojenje za otroka lahko zelo utrujajoče, tudi slabše pridobivajo na teži saj se ne morejo dojiti dovolj dolgo, da bi dobili zadnje, kalorično in beljakovinsko bolj bogato mleko. Zato je pomembno, da mati otroka spodbuja k čim daljšemu dojenju ali po podoju mleko iztisne in takoj ponudi otroku na kakšen drug način.
Otroci z zajčjo ustnico in/ali odprtim nebom med hranjenjem pogoltnejo veliko zraka in potrebujejo večkratno podiranje kupčka, kar tudi ojačuje otrokove mišice.
V nekaterih porodnišnicah (ne vem, če tudi pri nas v SLO) imajo posebne nastavke za v usta, ki se imenujejo “Palatal Obtulator” (sorry ne vem slov. imena). To je plastična ploščica, ki se nastavi pred odprtino neba v zgornji del otrokovih ust. Uporablja se pred prvo kiruško korekcijo in ga vstavijo otroku v usta 24 ur po porodu ali kasneje (tudi nekaj tednov). Ko otrokova usta zrastejo, jo morajo zamenjati za večjo.
Nenazadnje pa še to: v SLO ima doječa mati pravico sobivanja ob svoje otroku v bolnišnici, kar bo za deklico ob številnih pregledih, preiskavah in operacijah tudi zelo pomembno.
Prijazen pozdrav in držim pesti za tvojo družino!
Karmen M.
p.s. prosim za pomoč še ostale, če bi bil kdo ali katera tako prijazna in za Simonovo družino pomagal/a prevesti članke z internetne strani LLLI, ki sem jih navedla v zgornjem sporočilu.
Simon, pomiri se. Vem da je trenutno zelo hudo, a čez nekaj časa bo vse vredu.
Svetujem ti, da poiščes zdravnike, ki se spoznajo na takšne primere in od njih zahtevaš odgovore na vsa tvoja vprašanja. Lahko pa te pomirim še s tem, da bo tvoj otroček operiran in kasneje takšen kot vsi ostali, saj danes medicina dela čudeže.
Nisem rodila otročka s takšno napako, imel pa je drugačno napako veliko hujso, zato vem kaj prestajaš in ravno zato bom ostala tudi anonimna, ker želim zaščititi svojega otroka.
Danes po nekaj letih je trenutno vse vredu.
Povem pa ti še 1x, da bodi zahteven do zdravnikov, kajti sami ti bodo povedali in pomagali tisto kar je najnujnejše, ti pa za svojo dušo potrebuješ veliko več, zato sprašuj in zahtevaj odgovore!!!
pozdravljen simon
morda se ti zdi v tem trenutku nemogoce ,da bo tvoja punčica cez nekaj let prava princeska vendar bo zagotovo tako.Naj ti povem ,da imam s tem nekaj poklicnih izkušenj,sem zobozdravnica.
tako..tvoja punčica bo morala prestati kar nekaj operacij,ki jih opravlja zelo izkušena dr.Koželjeva na Stomatološki kliniki v Ljubljani.Kmalu boste odšli k njej na prvi pregled, kjer vam bo razložila kako bodo operacije potekale.Opreacije bodo postopne, posebej ustnica,psebej nebo ,posebej dlesni,nos. Tehnike operacij so danes že tako izpopolnjene da se kasneje praktično ne vidi,da bi bilo kaj narobe.Kasneje bo nekaj težav z izraščanjem zob;potrebno bo dolgoletno zdravljenje z zobnimi aparati.
dragi simon čakajo vas naporna leta ,a imejte se radi in pemagali jih boste.
lp m
Za Simona – tudi jaz trdno verjamem, da boste kljub trenutnemu šoku začeli preživljeti vedno lepše dneve s svojo princesko, zato nikar obupat, z ljubeznijo se da vse. Poskusila bom prevesti kaki angleški članek iz internetnih strani, ki jih je napisala Karmen, vendar ne bom mogla prej kot v ponedeljek, pa upam da ti bo vseeno prišlo prav.
lp in le pogumno naprej
Pepa
Draga Pepa,
najlepša hvala za pomoč. Prosim te, da pomagaš prevesti naslednje članke:
http://www.lalecheleague.org/NB/NBJulAug00p127.html
http://www.lalecheleague.org/llleaderweb/LV/LVOctNov99p99.html
http://www.lalecheleague.org/llleaderweb/LV/LVDec99Jan00p123.html
Najpomembnejši se mi zdi prvi, ker je izkušnja matere. Pri drugem je pomeben samo del od naslova “Babies Who Cannot Latch On” do “Hypotonic or “Floppy Babies”, pri tretjem pa: od začetka do “Creative Counseling”. Ostale članke oz. pomembne dele člankov bom poskušala prevesti sama do ponedeljka, upam da bo šlo, ker imamo v nedeljo veeeeeliko praznovanje rojstnega dne našega najstarejšega.
Pepa, upam da ti nisem naložila preveč, ni pa potrebno prevesti prav vse do zadnjega stavka.
Za Simona pa še to: pozanimala sem se, kje se dobijo nastavki (Haberman Feeder) za v usta ali posebni cuclji. Proizvaja jih podjetje MEDELA, ki pa žal v SLO nima predstavništva, lahko jih kontaktiraš v nam najbližji Hrvaški ali Avstriji, njihove podatke najdeš na http://www.medela.com/. Urška (01/518-60-90) pričakuje tvoj klic in ima že pripravljeno literaturo o hranjenju otrok z zajčjo ustnico in/ali odprtim nebom, obvestili pa sva tudi že slovensko profesionalno laktacijsko svetovalko dr. Špelo Hleb Babič, ki ima bolj podrobne informacije. Pokličeš jo lahko na tel. 02/ 25-12-411.
Draga Karmen!
Včeraj in dopoldne nisem utegnil poklicati Urške, ker nisem utegnil. Danes sem imel kar težavo s časom, ker sem namreč pripeljal domov Nejo (hčerkica) in Lidijo (žena). Popoldne pa na teh telefonskih številkah ni bila dosegljiva nobena. Bom poskusil v ponedeljek.
Zdaj se privajamo na domače življenje. Izgleda pa, da eden od obrokov dela težave naši Neji, kajti v porodnišnici ni toliko jokala kot danes, ker ima izgleda vetrove oz. krče (sumim golaž ki je bil včeraj obrok v porodnišnici).
Za vso pošto ki jo sedaj dobivamo pa si najdem čas, pa čeprav pozno ponoči in naj se iskreno zahvalim vsem za kakršnokoli pomoč ali lepe želje in naj vam povem da smo z vsem tem kar nekako prebrodili prvo krizo!
Kot zanimivost vam naj povem, da so nama stali v porodnišnici zelo ob strani, niso pa nama kljub vsem naporom mogli najti nobene matere z iskušnjami da bi nama bila v oporo. Ko pa sem našel ta forum na internetu sem v porodnišnici omenil to in so sestre in zdravniki z največjim veseljem vzeli podatke in literaturo, ki sem jo z vašo pomočjo začel dobivati, tako da bo v pomoč za podobne težave v prihodnosti.
Še enkrat se iskreno zahvaljujem vsem za pomoč in upam, da bo naše pisanje v pomoč tudi komu, ki ima ali pa bo še imel podobne težave. Naj vsem ki so ali še bodo v istem položaju kot smo mi toplo svetujem – NE ZAPIRAJTE SE VASE!!! Vsakomur v vaši okolici povejte za vašo težavo, kajti zelo veliko nasvetov in izkušenj dobiš od ljudi, od katerih nebi nikoli pričakoval. Veliko laže ti je ko o problemu govoriš in ne samo premišljaš. Pogumno lahko navežete stik tudi z nami.
Simon
Draga mlada družina!
Pri nas imamo nečaka (tretji otrok v njihovi družini), ki se je prav tako rodil z razklanim nebom in zajčjo ustnico. Priznam in razumem te, da je to šok. Tudi mi smo bili nekaj časa zbegani, a zdelo se mi je, da narava vedno poskrbi tudi za nekaj lepega. Prav strah me je bilo prvega srečanja in pogleda dojenčka, saj nisem vedela, če bom lahko zadržala solze pred svakinjo in bratom. A ko sem zagledala dojenčka, so me tako prevzele njegove velike in lepe oči, ki so pritegnile vso mojo pozornost. Takrat sem ugotovila, da ko narava nekaj naredi drugače kot je običajno, vrne to na drugačen način.
Kot so napisali že drugi, čaka vas nekaj pregledov in operacij. Nečak je bil do sedaj na treh (do tretjega leta, zdaj je star šest let) in sledov zajčje ustnice zdaj skoraj ni videti (drobna brazgotinica, če si pogledaš čisto od blizu), tudi zobje so se kar v redu poravnali, le na enem mestu je še vidno in se bo to uredilo pri ortodontih. Mene je skrbelo, kako bo kaj z govorom, saj ni hitro spregovoril, a naenkrat se mu je odprlo (ko so mu zašili ustnico), zdaj pa govori non-stop kot “raztrgani dohtar”.
Glede prehrane – moja svakinja si je mleko iztiskala, imela pa je tudi posebno dudo s precej dolgim cucljem. Tudi gosta hrana je nato lepo šla po grlu, saj se je tako navadil jesti, ker drugega načina v bistvu ni poznal.
Želim vam veliko ljubezni in potrpežljivosti.
Lija
ČISTO ZLATO ( Izkušnja matere )
Pure Gold
By Raia Mayor Kinnelon
New Jersey, USA
as told to Maura McCabe
Morristown, NJ, USA
From: NEW BEGINNINGS, Vol. 17 No. 4, July-August 2000, pp. 127, 144
Ko se je moj sin Cameron rodil februarja 1999, sem želela uživati čudovite, brezskrbne dneve materinstva, popolnoma enake kot sem jih doživela ob svojem prvem otroku. Zame je bilo dojenje edini naravni način hranjenja dojenčka. Na žalost so se moja pričakovanja hitro podrla že v prvi uri po rojstvu. Ko sem šele prihajala k sebi po porodu, se je zdravnik obrnil k meni z besedami, ki jih ne želijo slišati nobeni starši:«Žal mi je, da vam moram povedati…«
Povedali so mi, da se je Cameron rodil z zajčjo ustnico in razklanim nebom. Kljub vsemu temu bolnišnično osebje ni delovalo zaskrbljeno in zagotovili so mi, da se lahko operacija, ki bo popravila njegovo prirojeno stanje, izvede, ko bo star približno 6 mesecev. Zelo sem se potrudila, da sprejmem nastalo situacijo in nadaljevala s svojimi načrti za dojenje.
Toda težave so hitro spet priplavale na površje. Sestre so hitro opazile, da Cameron s težavo požira oziroma sprejema tekočino, ne glede na to ali mu je bila ponujena s stekleničko ali po prsih. Ko se je tako trudil požirati, se je zelo izmučil in zaspal še preden se je hranjenje sploh prav začelo. Spet drugi trenutek, je tekočina vdirala v njegovo nosno votlino, ko se je davil in trudil pogoltniti mleko. Po treh dneh me je prevzel preplah. Moj materinski instinkt mi je sporočal, da je nekaj hudo narobe. Vpoklicali so socialno delavko, ki bi naj pomirila mojo histerijo in paniko ter me seznanila z listo specialistov za te vrste okvar ter mi priskrbela še druge kontaktne naslove. Medicinske sestre so mi priskrbele pripomoček za hranjenje ( Haberman Feeder ) in me hkrati spodbujale k nadaljnjemu dojenju.
Dva dni po najinem odpustu iz bolnišnice, se je Cameronovo zdravje še kar slabšalo. Hitro je izgubljal na teži. BIL je rahlo zlateničen in popolnoma apatičen. Moji napori glede Camerona so se zdeli zaman. Mojo skrb za sina in napore pri poskusih dojenja je še poslabšalo dejstvo, da je bil mož pogosto službeno odsoten, vsak dan pa sem imela trume obiskovalcev – sorodnikov, patronažnih sester in socialnih delavk. Bila sem popolnoma izčrpana, saj sem poleg zadovoljevanja Cameronovih posebnih potreb skrbela še za dvoletnega prvega otroka. Mislim, da bi lahko rekli, da sem bila v fazi zanikanja, nisem želela sprejeti stanja mojega sina in upala, da bodo problemi kar izginili. Toda vsakodnevno kontroliranje otrokove teže pri pediatru je potrdilo moje sume – Camerona bom morala hraniti s posebno visokokalorično hrano in s pripomočki za hranjenje, ki sem jih dobila v porodnišnici. To me je izredno potrlo, čeprav so mi številni strokovnjaki in prijatelji zagotovili, da je to najboljše za otroka. Zakaj samo jaz nisem mogla sprejeti stvari takšnih kot so bile? Zakaj nihče drug ni razumel moje strašne želje po dojenju mojega otroka? S temi mislimi v moji glavi sem prvič vzpostavila prve stike z La Leche League , ravno ob pravem trenutku. Po mojih prvih telefonskih pogovorih z dvema svetovalkama, sem takoj začutila, da gre za ženske, ki so z menoj delile moje navdušenje nad dojenjem otroka. Pogovori z ženskami, ki so se znašle v podobnih okoliščinah kot jaz, so dvignili mojega duha in me navdali z upanjem. Trudila sem se ostati pozitivno naravnana in se odločila postaviti vse na glavo.
Najprej sem si priskrbela izvod o načinih dojenja ( The Womanly art of breastfeeding ), ki mi je predstavljal zanesljiv izvor informacij tudi v mojih najhujših trenutkih. Nato sem si nabavila kvalitetno avtomatsko črpalko, ki je bila navkljub svoji visoki ceni, vredna svojega denarja. Črpanje je tako postalo moja prioritetna dejavnost in vse ostale dejavnosti sem podredila tej prioriteti – moj cilj je postal črpanje mleka osemkrat dnevno. Najlažje mi je bilo izčrpati mleko v jutranjem času in trudila sem se, da tega nisem nikoli izpustila. Pravzaprav sem vsako črpanje, ki sem ga izpustila obvezno nadoknadila naslednji dan.
Na vse načine sem se trudila, da mi mleko ne bi presahnilo ( pitje ogromno tekočine ), kljub temu pa se je količina mleka zmanjševala. Cameronu sem lahko ponudila eno stekleničko svojega mleka dnevno. Nekateri se boste čudili, zakaj toliko truda za eno samo stekleničko, toda jaz sem v svojem srcu vedela, da je to najboljše, kar lahko storim za svojega sina.
To je samo prvi del članka, popoldan ali proti večeru bom poslala še ostalo.
lp Pepa
Evo pošiljam še ostalo!
Nadaljevanje članka ČISTO ZLATO ( Izkušnja matere ):
Ves čas sem se trudila pristavljati Camerona k prsim in vsako njegovo sesanje me je navdajalo z neizmernim veseljem. Preizkušala sva različne prijeme in položaje. Vendar je kljub temu po nekaj tednih postal Cameron vedno bolj ravnodušen in je dojenje večkrat tudi odklonil. Čeprav so njegove zavrnitve zelo negativni vplivale name, sem se trudila, da njegovih reakcij nisem jemala osebno. S pomočjo LLL svetovalk sem ostala osredotočena na svoj dolgoročni cilj – dojiti svojega sina.
Poleti sem z njim obiskala svojo družino v Angliji. V tem času sem lahko naredila pregled nad najinimi vzponi in padci v zadnjih štirih mesecih. Sprejemati sem začela dejstvo, da Camerona verjetno nikoli ne bom popolnoma dojila, čeprav sem si to še tako želela, vendar je bilo tudi tako vse v najlepšem redu. Življenje teče dalje in dojenje je samo ena od mnogih čudovitih faz materinstva. Neprecenljiva je bila tudi podpora moje ljubeče družine. Vsi ti dejavniki so poleg nenehnega črpanja mleka zelo ugodno vplivali na nastajanje mleka in bilo ga je dovolj, da sem ga začela celo shranjevati v zmrzovalniku!
Po moji vrnitvi v ZDA, smo se popolnoma osredotočili na bližajočo se Cameronovo operacijo, ki je bila dogovorjena v Clumbia Presbyterian Hospital v New Yorku malce pred njegovim šestim mesecem starosti. Po sprejetju v bolnišnico me je osebje obvestilo, da Cameron po 22. uri ne sme več zaužiti ničesar, kar me je spravilo v paniko. Vendar me je pomirila sestra z zagotovilom, da lahko zaužije materino mleko do treh ur pred operacijo.
Ko so naslednje jutro odpeljali sina v operacijsko sobo, sva z možem postala vedno bolj zaskrbljena, toda nič naju ni moglo pripraviti na obsežnost nebne operacije. Zdravniki so naredili rez okoli celotnih njegovih dlesni in še enega vertikalno, ki naj bi zaprl razpoko. Dejansko so skonstruirali celotno nebo in pustili prostor za nadaljnjo rast.
Ko sva po operaciji končno dobila Camerona, sem potrebovala vso svojo moč, da nisem postala skrajno obupana. Vseeno sem mu ponudila nekaj svojega mleka, in ker ga je sprejel, sem si vso noč črpala mleko. Ko sem od utrujenosti skoraj prenehala, me je ob štirih zjutraj ena od sester spodbudila z besedami: »Kar nadaljujte s črpanjem mleka, saj je vaše mleko za sina vredno čistega zlata.« Ravno te besede sem potrebovala, da sem lahko vztrajala dalje. Do naslednjega popoldneva je Cameron vidno okreval, sprejemal moje mleko in se celo poskusil nasmehniti. V tem trenutku in ob odhodu iz bolnišnice sem vedela, da so vsi moji napori poplačani.
Doma pa je Cameron jokal zaradi bolečin kot posledic operacije. Ker so mi svetovali, naj ga hranim z brizgalko, sem tudi poskusila, vendar je postajal zmeden in nezadovoljen. Moje navdušenje je hitro plahnelo. Za trenutek je izgledalo, da se stvari samo še slabšajo. Vendar se je neprestano v moji glavi pojavljala misel o dojenju Camerona. Prav zato sem po septembrskem kontrolnem pregledu po operaciji, z veseljem odhitela domov in pristavila Camerona k prsim, saj mi je zdravnik rekel, da lahko svojega otroka normalno hranim.
Toda doma se je moj sin zvijal in sitnaril in se sploh ni želel prisesati. Pomagala sem si z nadomestkom in bilo je dovolj, da sem Camerona spodbudila k hranjenju. Pojedel je nadomestek, nato pa se prisesal in dojila sem ga! V enem tednu sva se polno dojila, brez vseh dodatkov. Izginili so tudi njegovi konstantni problemi z zaprtjem. Prvič po njegovem rojstvu se ponoči nisem rabila vstajati in pripravljati vse potrebno za hranjenje svojega sina, ampak sem ga samo privila k sebi in ga podojila!
Pri sedmih mesecih smo začeli prehajati na netekočo hrano, ki jo je z veseljem sprejemal. Dojila pa sem ga še skoraj štiri mesece, nato pa se je sam odločil, da bo pil raje iz skodelice kot njegova starejša sestra.
Ko pogledam nazaj, vem da so vse moje žrtve in napori poplačani. Cameron nikoli ni imel vnetja ušes, čeprav so otroci s preklanim nebom nagnjeni k temu. Tudi kakšnih drugih infekcij ni preboleval. Njegovo hitro okrevanje po operaciji je presenetilo celo zdravnike. In prepričana sem, da je k temu pripomoglo materino mleko, kar je vplivalo tudi na njegov nadaljnji razvoj.
Dojenje Camerona pa je pomenilo prednosti tudi zame. Nekaj neopisljivo lepega je čutiti telo svojega otroka, privitega tesno k tebi in ga hraniti iz svojega telesa. Ker si nisem znala predstavljati drugega, kot da bom dojila svojega otroka, je bil Cameronov čas preživet na mojih prsih, zame »čisto zlato«.
Lep pozdrav vsem prijateljicam, ki ste nam kakorkoli pomagale do sedaj!
Sedaj smo korak naprej. Bili smo na kliniki v Ljubljani, kjer so naši Neji vzeli odtis neba in ji izdelali plastično ploščico, ki bo preprečevala uhajanje jezička v nosno votlino. Seznanili so nas tudi z nadaljnimi postopki zdravljenja in nam pokazali slike in odtise otrok, ki so pred nami šli skozi zdravljenje. Rezultati drugih nam res vlivajo upanje!
Kontrola čez en teden.
Lep pozdrav!
Mlada družina