Večno utrujena,zaspana (lena) 3-letnica
Pozdravljeni!
Tokrat se spet obračam na vas. Pomagali ste mi že enkrat na temo “mami bo!” (sicer se zadeve še niso popravile, a vsaj trudiva se vztrajati brez slabe vesti). Tokrat pa bi vas prosila za še en nasvet.
naša punca je že od samega rojstva strašno len otrok – totalno nezainteresirana za kakršnokoli gibanje. Glavo je npr. prvič sploh poskusila dvigniti, ko je ležala na trebuhu, šele pri 3 mesecih – in jo seveda nekaj časa držala brez težav, saj nima nobenih fizičnih težav. Nikoli se ni plazila, shodila pa čisto normalno – pri 14 mesecih. A vedno se je raje vozila z vozičkom, za pot, ki jo normalno prehodiš v 5min. smo pri 2 letih potrebovali tudi celo uro – saj je hotela, da jo neseva in če sva vztrajala, da hodi – se je ustavila, ogledovala vse živo, se odpravila v drugo stran, trmarila, jokala… – skratka, trajalo je tudi 1 uro, da je prišla do doma.
Potrebuje tudi veliko spanca. Vsak dan brez kakšnih težav zaspi okoli 20h, se zbudi okrog 6h, nato pa je ob 12h že tako zaspana, da sama prosi za počivanje in spi 2,5 – 3 ure.
In ko je zaspana je ni za prenašati.
No, toliko za opis, zdaj pa k težavi, s katero se soočamo.
Punca je totalno nezainteresirana za kakršnokoli gibanje.
Če je treba hodit – jok.
Nekaj primerov:
1) Zadnjič smo šli na Šmarjetno goro nad Kranjem. Prvič v življenju smo sicer prišli na vrh brez joka,a ob tem sem morala izrabiti vso svojo domišljijo, da sem ji govorila pravljice, z eno palico sva lovili ribe… Ko pa smo se vračali (ura je bila res že 12h) jok od vrha do dna – “Ne morem, bolijo noge, utrujena, zaspana…”
2) Pot od doma do mesta (cca 20min normalne hoje) nam je pravi izziv. V eno stran še gre (počasi sicer, ustavljanje ob vsakem grmu… – stalno priganjanje), nazaj pa spet – utrujena, zaspana. Seveda je res navadno že ura 11 oz. 12 in največkrat zato popustiva in jo dava na desko, ki se vleče za vozičkom enoletnika. In ko pridemo domov pade v posteljo in zaspi.
Nikakršne želje po vožnji s kolesom.
Pri skoraj 3 letih (avgusta bo 3) je pred dnevi prvič sama 2x prevozila ulico in se sploh potrudila pritisniti z nogami, poskušati sama voziti kolo s pomožnimi koleščki. Seveda le kakih 15 min., nato stara pesem – dovolj imam, utrujena… Prej bi vedno le sedela, da pa bi se malce potrudila – nikakor.
Sanke pozimi: 5x se pelje in pripleza nazaj sama na hribček – ne gre več: utrujena, zaspana…
Edina stvar, ki jo za kako uro zbudi iz njenega počasnega, gibalno neaktivnega sveta je vodena telovadba, kamor hodi v zimskih mesecih 1x tedensko. Tam sodeluje, skače, pleza, teče…in na to telovadbo hodi z veseljem.
Trudimo se, kolikor nam ob bratcu 1-letniku in moževi službi (iz službe hodi okoli 16.30) dopušča čas, da bi jo vsaj malo zmotivirali. Včasih se jo da za kake 15 min. pognati v tek, če si izmisliva nekakšen poligon, po katerem eden za drugim tečemo, skačemo, delamo prevale …
Kakorkoli – počasi naju začenja motiti, da je vsak njen gib treba vložiti toliko najine volje, domišljije, potrpljenja, izbrati pravi čas (do 11h, od 16h-max.18.30h)…
Vem, da sem se razpisala, ampak resnično me tole mori. Kako naprej? Vztrajati pri igrah, pravljicah, motiviranju in izbirati čas, ko ni zaspana, ali prenehati s tem, zahtevati – ko se hodi, se hodi in tudi če si že malce zaspan, saj nam zaradi ritma mlajšega fantka ne znese vedno na pot v hribe ravno ob 8h zjutraj, da bi bili nazaj pred 11h.???
Pozdravljeni!
Hvala za vaše zaupanje. Draga mamica, vaša deklica je stara komaj tri leta in je otrok, ki pač ni zainteresiran za gibanje v tej meri kot so nekateri drugi otroci. To dejstvo boste morali kot starši sprejeti, saj otrok ima pravico biti takšen kot je : gibanje ne mora biti zanjo toliko zanimivo kot za druge.
zelo dobro razmišljate in se na prav način trudite spraviti deklico v gibanje do določene mere. zelo dobro znate motivirati saj si umislite za otroka zanimive dejavnosti. verjamem, da vam ni lahko, toda nimate veliko izbire, mar ne? Otroka spodbujate v gibanje v času, ko ste ugotovili, da vašo pobudo sprejme v zgodnjih jutarnjih urah pa do 11 ure – to je idealno. Torej vztrajanje, da nekaj takega počne ob 12 uri, ko je močno uttrujena in zaspana, je nesmiselno.
Vaš otrok potrebuje veliko spanja. V resnici gledano, za to starost je to zdrava količina spanja. Tako deklici omogočate dober počitek prevsem za njena čutila – vid, sluh, otip, ravnotežje, gibanje….. Njen manjši interes za gibanje nekoliko nakazuje na to, da se bo morda v deklici okrog 7 leta izkazala kombinacija melanholično-flegmatičnega temperamenta. Takšni otroci in odrasli potrebujejo dovolj spanja, težko prenašajo lakoto ali žejo, raje kot z gibalnimi dejavnostmi se ukvarjajo z mirnimi dejavnostmi, v katerih lahko miselno ali umetniško sodelujejo….
Predlagam, da odhode v hribe načrtujete tako, da jih bo deklica zmogla prehoditi sama – tam in nazaj. Ni nujno, da pridete vsakih do konca poti. To, da se velikokrat ustavlja in raziskuje je normalno in zelo dobro: na ta način spoznava svet rastlin, živali, kamnin, si nabira izkušnje… morda lahko namesto na hrib, greste do neke točke v parku ali gozdu in se na določenem mestu zabavate nekaj časa, pa se potem vrnete domov. Hoja navkveber je težavna za vsakega otroka. Izberite si bolj položno smer, pa bo deklica zmogla daljšo pot brez posebne utrujenosti.
V tej starosti ni nujno, da zna voziti kolo ali sankati. Dobro je, da ji je ponujena možnost vendar ne zahtevajte za vsako ceno, da to počne.
V skupni telovadbi se rada giblje, prav tako takrat, ko se vi zelo potrudite s tistimi poligoni. To kaže na to, da je njena udeležba v gibanju odvisna od drugačne nmotivacije: skupaj z nekom nekaj početi in ne početi nekaj zaradi gibanja. Razumete kaj želim povedati?
Temu bi bilo dobro slediti: torej deklico postaviti v situacijo, v kateri bo lahko skupaj z nekom nekaj počela zaradi druženja. Morda bi pot v naravo lažje prehodila, če bi v družbi imela kakšnega drugega otroka svoje starosti, saj bi potem skupaj tekala pred vami in se vračala k vam… otroci v naravi prehodijo veliko več kot mi, saj je njihova pot kot pot mravljice in ne ciljno usmerjena kot to počnemo mi odrasli, mar ne?
Prepričana sem, da boste dobro sledili potrebam vaše deklice tako, da boste uskladili njene potrebe in vaša pričakovanja.
Lepo poletje vam želim. Paula
Malo pozen je moj odgovor, vendar bom vseeno napisala moje mnenje. Naša hčerka je zelo veliko spala do petega leta, in sicer zjutraj nekako do sedmih, potem pa še po kosilu 1-2 uri. Zvečer je ponavadi zaspala ob 21.uri, če ni bilo čez dan večjih aktivnosti. Če smo bili pa bolj aktivni, pa še več. Meni se je to zdelo normalno, saj sem vedno mislila, da otroci potrebujejo počitek za rast in razvoj. Prijateljičina hčerka pa je spala pol manj kot naša. In sva obe to jemali kot normalno. Tudi otroci so različni. Mislim, da sva pri treh letih imeli sprehode do trgovine in nazaj, vse skupaj kakšnih 500 m. Seveda je sprehod trajal nekaj časa, da sva si vse ogledali in poklepetali s sosedi. Rada se je igrala na dvorišču, ampak je bila vedno umirjena. Nekako pri petih letih se je naučila voziti kolo. Zelo rada pa je prebirala slikanice in risala. To smo upoštevali in spodbujali aktivnosti, v katerih je uživala. Nikoli nisem pomislila, da je premalo aktivna. V šoli se je potem začela vključevati tudi v športne aktivnosti, ki jih je sama izbrala. Sedaj odlično smuča in trenira rokomet (ima 13 let). Z nami gre v hribe, ko želi in takrat tudi uživa. Najraje pa hodi k rokometu, kjer je v družbi svojih prijateljic.
Mislim, da tudi vaša hčerka rada hodi k telovadbi, ker je v družbi vrstnikov. Bojim se, da se ji bodo vse vsiljene aktivnosti zamerile. Meni so otroci zanimivi, ker se jim na sprehodu nikamor ne mudi. Naj bodo sprehodi kratki v razdalji, ko je utrujena, se odpravite domov. To, da potrebuje veliko počitka, pa vzemite kot nekaj naravnega, saj počitek pripomore k boljšemu razvoju otroka.
Lp