Spoštovani!
Pred letom in pol sem pri starosti 24 let rodila prvega otroka v 38/2 tednu nosečnosti, težkega 3600g, dolgega 50 cm z obsegom glavice 34 cm. Porod se je začel spontano z zelo močnimi popadki na 3 do 5 minut in trajal 8 h. Bolečine so bile izredno močne, hkrati z medenico sem imela občutek da mi bo raztrgalo noge. Kljub temu, da sem se za prvorodko hitro odpirala, se je porod v 2. fazi nekako ustavil, otrok se ni spuščal v porodni kanal zato so mi po 2,5 h neuspešnega potiskanja “pomagali” s pritiskom na trebuh. Dobila sem 2 reza, strokovnega izraza za to ne poznam, eden od rezov je potekal proti nogi, drugi proti zadnjici. Ginekolog, ki me je zašili mi je strogo naročil umivanje s hladno vodo po vsakem obisku wcja in počitek. V porodnišnici sem zaradi otrokove zlatenice ostala en teden, medicinske sestre na oddelku pa so me prepričale, da umivanje po vsakem obisku wcja res ni potrebno, saj je urin sterilen. Otrok je jokal skoraj 24/7, glede njegove nege mi sestre niso želele pomagati, na oddelku je primanjkovalo brisač, poleg tega je bil wc ločen od prostora s tuš kabino, bidejev pa tudi ni bilo, kar so glavni razlogi, da rane nisem negovala po zdravnikovem navodilu. 7. dan po porodu so mi šivi pod tušem izpadli. Bolečine so bile nevzdržne, večkrat sem v agoniji prekoračila dovoljeno dozo protibolečinskih sredstev, a nazaj v porodnišnico si zaradi slabega odnosa do porodnic na oddelku nisem upala. Rana se je odprla, ven mi je tekel rumen gnoj. Umivala sem se večkrat dnevno in uporabljala cicatridina sprej. Skoraj mesec dni sem ostala v mrežastih spodnjih hlačah in spalni srajci, takoj, ko sem oblekla hlače je rana začela boleti. Rahlo krvavela sem še 3. mesec po porodu zato sem obiskala ginekologinjo, ki mi je predlagala mazilo cicatridina. Prvi spolni odnosi so bili boleči, občasno me je bolelo še leto dni po porodu. Leto in pol po porodu še vedno ni kot bi moralo biti. Med spolnimi odnosi skoraj nič ne čutim. Če primerjam kvaliteto odnosov prej in zdaj lahko rečem, da je ocena iz 10 padla nekje na 3 do 4. Penetracija mi ne prinaša skoraj nobenega zadovoljstva. Kegljeve vaje mi ne pomagajo. Partner pravi, da razen malenkost ohlapnosti nima občutka, da je kaj drugače. Ali je možno, da so mi med prerezom presredka poškodovali kakšen živec? Lahko sploh kaj naredim, da bi stanje kako izboljšala? Urin mi na srečo ne uhaja, niti mi nikolj ni, tudi drugih težav nimam, niti občutka, da so mišice zelo slabe. Zahvaljujem se vam za odgovor.

Spoštovani,
pri prerezu presredka, ki je vedno navzad (ne glede na to ali vstran ali po sredini ali oboje, ker sicer ne poznam…) ne moremo poškodovati nobenih živcev, ki bi bili potrebni za občutek pri spolnih odnosih. Glavni živci za to gredo spredaj in oživčujejo sprednjo steno nožnice, klitoris in male sramne ustnice. Zakaj je pri vas občutek pri spolnih odnosih toliko oslabel, bi torej težko rekel. Mogoče bi lahko prišlo do preraztegnitve in stisnitve tudi teh živcev med samim prepočasnem spuščanjem ploda po porodnem kanalu? Mogoče je nožnica vseeno postala preohlapna in pač ni pravega stika? Kakorkoli, odgovora ne bova našla kar tako. Če ne vem odgovora, seveda tudi ne poznam rešitve. lahko vam predlagam le, da si mogoče nabavite dildota (umetni penis) v kakšni erotični trgovini in poskusite sami odkriti, kaj vam najbolj ustreza, potem pa to poskusite prakticirati v dvoje s partnerjem? Po porodu je lahko marsikaj drugače in to pri vsaki ženske na povsem svojstven način.

Zahvaljujem se vam za predlog hiter odgovor. Zanima me še to. Ali bi pregled pri osebni ginekologinji pokazal v čem je problem? Se to vidi s prostim očesom oz ultrazvokom? Če je res krivec katera od obeh možnosti, ki ste jih našteli kaj bi se dalo narediti? Je možno, da bi se s časom stanje samo od sebe izboljšalo? Malo mi je nerodno, ker težim s takimi postranskimi zadevami, ki niso življenjskega pomena. Pa vendar nebi rada v teh rosnih letih med spolnimi odnosi ležala kot klada in štela pajke na stropu, pa da partner nima nič konkretnega od mene v tem smislu. Vse skupaj mi tudi precej načenja samozavest.

Spoštovani,
poskusite se zavedati, da so glavni spolni organ možgani in da so vse ostalo le gumbi na tipkovnici, ki vodijo do možganov po bližnjici. Ne boste verjeli, ampak odlično spolnost imajo lahko celo hendikepirane osebe, ki so hrome od pasu navzdol in pod to ravnijo ne čutijo ničesar. Žal ginekologi s pregledom le redko najdemo pravi razlog za težave, ki jih navajate. K temu ne doprinese nobena slikovna metoda, ne UZ in ne RTG ali karkoli drugega. Verjamem, da je težko se prestaviti na drugačen sistem, kot ste ga bili vajeni izpred nosečnosti, ampak glede na to, da si niti od natančne diagnoze ne gre obetati rešitve, saj tudi ob poškodbi živcev ni metode, ki bi vrnila stanje v prvotno, bi predlagal, da si razvijete alternativno pot do izkušenj od prej. In to niti slučajno ni postranska zadeva. Okrog tega se vrti vsaj polovica človeške aktivnosti, če ne neposredno, pa posredno. Običajno se tisto, kar se lahko popravi, zgodi samo od sebe znotraj enega leta po porodu. če je od poroda že 18 mesecev, bi pričakoval, da je to končno stanje in se samo od sebe ne bo več popravilo. Priporočam torej, da odkrijete rezervne “tipke” na tipkovnici, ki prav tako vodijo do vašega limbičnega sistema možganov, kjer se dogaja, ko zaigra libido…verjemite, da se da, samo ne smete obupati in nikar ne dopustite, da vam to načne samozavesti. Najprej se sami ponovno naučite, kaj vam je všeč, potem pa to naučite še svojega partnerja.