Pozdravljeni,

lep čas sem samo brala forum in vaše zgodbe, ampak zdaj sem pa tudi sama prišla do koraka, da jaz nekaj napišem. Namreč znašla sem se v situaciji, iz katere sama ne vidim ravno v redu rešitve, prav tako pa bi potrebovala mnenje nekoga povsem neznanega v tej zadevi, prav tako pa da vidim, kakšen je splošen pogled na to. Ne pišem zato, da bi dobila kritike, le mnenje, ker sama izhoda ravno me vidim.

Torej, sem 21 let stara študentka, kateri so ostala dva izpita do konca drugega letnika. Živim doma pri starših, čez študentski servis delam kot natakarica. Zadeva pa se zakomoplicira v mojem ljubezenskem življenju. Nikoli nisem posebej gledala na videz, pač pa na katakter oseb ter njihova dejanja in to me je tudi spravilo do tega, da sem se spustila v zadevo z precej starejšim moškim, ki bi mi iskreno lahko bil tudi oče. Večina ljudi bi to videla kot mojo naivnost ter izkoriščanje iz njegove strani, vendar lahko trdim, da ni tako, da ni vse le v “postelji” ter podobnih zadevah – oseba, ki ji bi bilo samo do tega, ne bi pristala na to, da je pome prišel na morje 300km stran, prav tako v času tistih dni v mesecu je bil vseeno toliko z mano kot ponavadi, skrbel zame, brez bilo kakšne zahteve po kakšnih spolnih aktivnostih ali karkoli drugega. Na kratko, lahko trdim, da me nima samo za seks, v tem času je to že dokazal. Za dodatek pa lahko tudi povem, da je drugače samski, tako da nisem ljubica ali kaj podobnega.

Problem pa je nastal, ko je vse skupaj prišlo do mojega očeta, ki ima ogromno proti takšnim zvezam med mlajšo žensko in starejšim moškim. Nikoli ga v mojih zvezah ni nič motilo, ne zgled, ne koliko šole ima kdo narejene. Le starost v tem primeru. Ko je prvič izvedel se je zadeva seveda obrnila na glavo, sploh ker mu nisem povedala resnice – pomlajšala sem ga, prav tako izmislila identiteto. Ampak kakorkoli je, po tem se je pomiril, saj sem rekla, da sva končala in mi je nekako verjel, prijateljice in bivšega fanta sem uporabljala za alibi, da sem bila z njim. Danes pa je prišlo do povsem naključne situacije, da je izvedel, da te veze ni konec, celo pričakal naju je, ko me je zapeljal do avta. Sledilo je vse – od groženj, da ga bo ubil, da se ne smem dobivati z njem, da lahko grem ven le pod pogojem da me prijateljice poberejo in pripeljejo nazaj na dvorišče, sama z avtom ne smem nikamor, razen v službo, pa še to le zato, ker je kilometer od doma. Še z njimi naj bi šla na dopust, da ne bom šla k njemu, celo do dela, da bi mi prepovedal službo je prišlo. Na kratko, kletka. Nikamor naj ne bi šla, razen če pride kakšna prijateljica po mene in me odpelje in pripelje.

Sedaj pa si želim vašo iskreno mnenje o tem. Naj povem, da imam rada tako svojo družino kot njega, ampak življenja v kletki si ne želim, oče zanj noče niti slišati, jaz sem pa z njim srečna in do nadaljnega nočem prekiniti vse skupaj in iskreno ne vem kaj naj. Kaj bi vi naredili na mojem mestu? Sem povsem zgubljena in res ne vem, ne kaj naj še naredim ne na koga naj se obrnem, zato se oglašam tu.

Hvala za vsak komentar in lep pozdrav,

ujeta.

Zivjo, stara si 21 let, torej nisi vec mladoletna. Za svoje zivljenje skrbis v celoti sama, nosis odgovornosti lot tudi pravice 🙂 Takile ocetovi izpadi pa groznje z umorom, bi lahko vzela kot pretirano skrb za mladoletno hci oz.za izjemo, pa vendar je kasneje postavljal pogoje, s kom smes ven, s kom se druxit ipd. To pa ni vec okej. Dalwc od tega, da bi te dpistovsl in jemal za odraslo zensko, ki si je sposobna sama rihtat lajf.

Moj nasvet je, da ne sprejemaj manipulacije in se cimprej odseli. Ne zaradi inata, ampak da poskrbis zase. Sluzbo imas, sobice s cimri so poceni, nic kar si ne bi mogla privosciti, pa se pokazes s tem, da nidi odvisna pd nikogar, niti financno ne. Ko bos fixicno locena od svoje primarne druzine, zacnes lahko delat na vasem odnosu, prej si stisnjena v kot.

Zmogla bos. Pridna si in ne tabis nikuur polagat racunov za svoje zivljenje. Ne spuscaj se v nepotrebno dramo, v debate z njim, v prepricevanje, v pojasnjevanje, zakaj, kako, ker se s tem samo ponizujes v vlogo nemocnega otroka, ki nujno rabi potrdilo starsa, da lahko v polnosti zivo. Ne spravljaj sebe v se vecjo stisko z napketanjem lazi. Ti di odgovorna zase in ne rabis starsem razlagat svojega ljubezenskega zivljenja in jim pojasnjevat svojih odlocitev. Pretezi popkovino. To ali je tip zate pravi ali ne, trenutno ni vazno, saj selitev in postavljanje meja delas zase.

Srecno

Bila sem tvojih let, ko se mi je zgodilo podobno. Fant ni ustrezal predstavam mojega očeta. Naredil je vse – prav vse, da sva se razšla. Takrat sem skoraj crknila od žalovanja in nikoli nisem oprostila ne očetu, ne materi, ki je vse samo gledala. Po mnogih letih sva se s tistim fantom videla. Povedal mi je, da mi je pisal. Pisem nisem nikoli dobila. Samo še prezir sem lahko čutila do staršev dokler se nisem vprašala zakaj hudiča sem jima sploh dala tako moč da odločata o mojih partnerjih. Ko sem domov pripeljala fanta, ki je moj mož, sta hotela početi enake vaje in kraval. Samo odšla sem. Tudi tebi priporočam, da odideš. Polnoletna si. In svobodna, če tako hočeš. Svoboda pa ni bila nikoli poceni. Grožnje bi pa jaz vzela smrtno resno in odšla z enim kufrom kamorkoli, samo stran. To ni normalno niti dopustno .

Še to. Mogoče te bodo postavili pred nemogočo izbiro, tako kot so mene: mi ali on. Če bo prišlo do tega, potem vedi, da ti starši ne želijo nič dobrega. Da niso tvoji prijatelji. Žal, miška, vem kako grenko je to spoznanje. To je izkoriščanje tvoje eksistencialne stiske in zloraba tvoje ljubezni do staršev. izdaja nad vsemi izdajami, ki jo bosta nekoč bridko obžalovala, ampak tega zdaj še ne vesta. V tem primeru izberi sebe. Bodi močna. Preživela boš. Vem da boš.

Ta izbira mi ali on, je verjetno posledica njune bojazni, da bi utegnila zares oditi, bojazni pred spremembo v njunem življenju.
S kom bo avtorica živela je njena izbira in posledice te izbire so izključno njen problem.
Pri tem, koga si izbereš za svojega življenjskega sopotnika, je najpomembnejša osamosvojitev, oz. to,
da lahko greš in sama poskrbiš zase in morda še za koga. Mama te ni rodila zase in za očeta.
Največkrat se taki ulitmati končajo z obžalovanjem ali zanikanjem in po določenem času starši sprejmejo to, da se je otrok osamosvojil in šel po svoje.

Pozdravljena.

Reakcija vašega očeta je pretirana. Človek pri 21 letih postaja odrasel. Prav bi bilo, da bi vam dal moralni nauk, vendar bi vas izpustil iz svoje kontrole, kljub temu, da se ne strinja z vašo izbiro parterja.

Potrebno ga je tudi razumeti. Izbrali ste partnerja, ki je star približno toliko kot vaš oče. Vašega partnerja dojema zaradi tega dejstva bolj kot svojega »kolega«, ki mu je zapeljal hčerko in ne kot mladeniča, ki bi mu lahko dal kakšen moralni nauk, in mu kot avtoriteta rekel: »pazi na hčerko, sicer ti izprašim hlače …«.

Pa vendar, ne glede na njegove reakcije in razumevanje, vi imate pravico biti s komerkoli želite biti. Predlagam vam, da mu rečete nekaj v smislu: »Oče, vem, da mi želiš samo dobro, vendar jaz sem odrasla, in to partnerko zvezo sprejemam z vso odgovornostjo. Ni se treba strinjati z njo. Razumem, da se ne strinjaš, vendar pa te prosim, da mi ne nasprotuješ.«

V kolikor vas bo postavil pred vrata, sprejmite to kot del vašega odraščanja. Pri 21 letih vsekakor ne potrebujete več takšne kontrole. Res bi bilo zelo smiselno, da si poiščete sobo ali stanovanje, kjer boste lahko živeli s sovrstniki (odsvetujem, da živite s sedanjim partnerjem) in stran od oči in kontrole staršev.

Moram pa vas opozoriti na past zlate kletke, v katero vas vleče odnos s sedanjim partnerjem. Zaradi razlike v letih je odnos izrazito neenakovreden. Vi niti še niste zaključili obdobja adolescence, partner pa je že v zrelih letih. Pri takšnih odnosih je seksualnost precej nepomembna. Bolj je v ospredju čustvena pozornost, ki jo tudi sami opisujete, in stabilnost v pozornosti (pogosto tudi materialni, čeprav to ni nujno tudi primer pri vas). Vsekakor vam lahko takšna zveza daje večji občutek pomembnosti, kot bi jo dajala zveza z vaših sovrstnikom, ki seveda pri teh letih še ne more biti čustveno zrel (tudi vi še niste). Toda to je vaša življenjska lekcija. Zelo ste še mladi, in prav je, da doživite različne izkušnje. Trenutna je pač izkušnja s starejšim moškim. Predajte se ji, in videli boste kakšen bo dolgoročni rezultat.

Normalno je, da vas spor z očetom čustveno boli. Toda, če želite biti odrasli, potem veste kaj morate narediti. Prevzeti odgovornost za svoje življenje in odločitve. Kakršne koli že so.

Želim vam vse dobro.

Ko berem tvoj zapis, se spomnim na mojo starejšo hči. Stara je toliko kot ti in ima moškega, ki je starejši od njenega očeta (oče jo je imel precej zgodaj). Sedaj ta njuna ljubezen traja že kar nekaj let, na začetku se sploh nisem obremenjevala s tem, ker sem mislila, da jo bo minilo. Vendar jo ne. Povedala sem ji, da se mi ne zdi on prava izbira za njo, vendar da je življenje njeno in ne morem vplivati na to, v koga je zaljubljena. Vendar tudi ne dovolim, da bi slučajno prihajal k nam domov, lahko pa se dobivata. Tega se drži, mi pa kaj dosti o njem ne pove, ker ve, da ne odobravam zveze. Jo pa nikakor nikamor ne zapiram. Nasveta zate sicer nimam, za svojo samo upam, da jo bo enkrat minilo. Želim ti srečo in pametne odločitve.

Kako boš prišla ven iz kletke?

Tako da se postaviš na svoje noge – torej najprej zaključi študij, to naj ima vso prednost. Služba oz. delo naj ne ovira študija. Tudi ljubezen naj ga ne ovira. Torej delaj na tem, da se materialno postaviš na svoje noge. Takrat boš tudi zrela za stalno zvezo z moškim.

Ti si vse skupaj nekoliko prehitela – če še živiš doma in te starši preživljajo – plačujejo stanovanje in hrano, potem lahko pričakuješ, da se ti vtikajo v tvoje življenje (čeprav modri starši bolj z nasveti, manj modri pa tako kot tvoj oče s prepovedmi in maksimalno kontrolo).

Kaj pa tvoja mama meni o tvojem partnerju? Poskušaj se z njo zmeniti, morda lahko posreduje pri očetu. Čeprav se tudi meni kot mami zdi, da je tvoja zveza samo začasne narave, ker je velika starostna razlika. Da ne bo trajala, ker sta preveč različna. Vendar če bi bila moja hči, bi ti povedala svoje mnenje, da nisem navdušena in da bodi previdna, odločitev pa bi prepustila tebi.
Pa še to, zelo pazi, da iz prve zlate kletke pri očetu ne boš zlezla naravnost v naslednjo, pri tvojem starejšem partnerju. Kaj te privlači, da greš v tako razmerje? Še nisi doživela, da bi kdo mislil, da si njegova hčerka? Kako bosta zgledal kot par čez deset let? Premisli.

Za seks so moški pripravljeni odleteti na drugi kontinent, ne samo 300 km. 🙂

Ne vem, če to ni poskus osamosvajanja, z nezavedno provokacijo očetove prepovedi, kar pa je dejansko kontra-odvisnost. Naredila si točno to, kar ti je nadzirajoči in oblastniško tiranski oče prepovedal – torej upor zoper očetovsko avtorieto, kjer ti je kršitev le te, pomenil neko svobodo ali izmik izpod očetovega nadzora. Npr. če bi očeta motili črnci, bi se pa zapletla v ljubezensko razmerje s črncem.

In ironično, verjetno poskušaš v toliko starejšem ljubimcu spet najti očeta oz. to, kar najbolj pogrešaš pri očetu – čustveno toplino, dober odnos oče-hči, spoštovanje, zaupnost…. Zato s tem moškim po moje ne boš nikoli zares uživala v erotični, seksualni sferi.

Jaz bi na tvojem mestu tudi pretrgal odnose z ljubimcem, ker so zaradi sedanje škodljive navezanosti na očeta le pozitivna zrcalna slika tvojega očeta. Potem pa se poskušal počasi osamosvajat. Z očetom pa ohranjaš donos na distanci, če se bo vtikal v tvoje zasebno življenje – bolj ko bo kršil tvojo zasebnost, bolj ga izrineš ali omejiš iz svojega življenja, in obratno, če te je pripravljen spoštovati, mu to vrneš.

Hvala za vse odgovore in nasvete, zdaj se je zgodba dalje odpletla, tako da vam zdaj sporocam kako gre 🙂

Seveda je zveza po vsem tem še vedno skrivna, sva pač izpeljala tako, da oče misli, da je konec. Ni mi lahko lagat, vendar iskreno ne vidim druge rešitve, izbirati pa v tem trenutku ne želim. Sicer mislim, da se je oče malce ohladil, sploh ko mu je teta razložila, da je najslabše, če brani in na koncu bova le midva skregana, namesto, da bi mi stal ob strani, sicer da ne odobrava, ampak bi pač vedela da je tu zame, v primeru, da bi se njegova zgodba izkoriščanja izkazala za resnično, vendar v redu. Samo upam, da ne pride do trenutka, ko bi morala odločati, ker vem da ga bi izbira zelo prizadela, ampak žal tako v tem trenutku razmišljam.

Sedaj oktobra odhajam nekako na svoje in sicer v Maribor, v študentski dom. Nameravam ostati gor in si najti službo, ker selitev v stanovanje zase bi bila za očeta šok in najbrž tudi prepoved, da se odselim, čeprav to naj ne bi bila njegova stvar, ampak ja. Je to najlažja rešitev, zveza pa ostaja, saj bo on hodil gor do mene, da bova imela mir in se bo zadeva peljala v miru kam se že misli.

Bi pa odgovorila matjazko na njegove besede in sicer predvsem o delu, da v njem iščem svojega očeta. Tu vas moram razočarati, saj oče mi že od nekdaj nudi toplino in očetovsko ljubezen, ki mi je ne primankuje, tako da ta analiza žal tu ne bi šla skozi. Edini problem, ki ga imava je pač nasprotovanje zvezi, ki bi morala biti moja in ne njegova odločitev, sploh pri mojih enaindvajsetih letih. Če je on moja izbira, jo bi pač moral spoštovati, vendar je žal ne zna. To in dejstvo, da pač hoče imeti tudi dosti vpogleda nad mano s kom sem ter kje, vendar to bi se še dalo preživeti.

Bi pa vseeno dodala, da cenim tvoj nasvet za počasno samoosvojitev, kar bom tudi upoštevala. Mislim, da je skrajni čas za to 🙂

P.S.: v “erotični, seksualni sferi” kot si pa ti rekel, pa lahko rečem vseeno, da popolnoma uživam in da si trenutno ne želim nič drugega, ker mi je tu ponujeno vse. Le še mir bi bil potreben 🙂

Tudi meni se porajajo takšna vprašanja… Iz prebranega sklepam da si očkova punčica, zato mu njegovega obnašanja na tvojem mestu niti ne bi zamerila… Očitno ne želi, da bi se učila iz lastnih napak, ker ta zveza je zanj očitno napaka…

Iskreno ne vem, zakaj bi se ukvarjala z mnenjem drugih ljudi, kaj bi si oziroma kaj si oni mislijo, če naju vidijo skupaj. Meni tudi kakšen par kdaj ni pomeri ali kaj podobnega, nisem edina, ki ima starejšega partnerja in mislim, da je to čisto moja stvar – dokler se jaz počutim srečno, me mnenje ostalih iskreno ne zanima. Jaz se ne vtikujem v življenje drugih in ne vem, zakaj bi se drugi v moje, čeprav je večina ljudi seveda takšnih, da bolj skrbijo za druge in ne zase in to seveda ne v dobrem smislu 🙂

Enostavno se ob njem počutim v redu, stvari razume drugače kot jih moji vrstniki in vem, da bo marsikdo rekel, da tudi jaz nisem dozorela, kar najbrž res nisem, vendar v tem trenutku mi ugaja vse kar se tiče njega. Preprosto sva se iz mojega vidika ujela in z razlogom mislim, da tudi iz njegovega – in če deluje, zakaj pa ne? Ne vem, zakaj bi zdaj vse prekinila, če se počutim srečno samo na podlagi mnenj ostalih oziroma ljudi, ki na te stvari gledajo drugače.

Čez deset let bomo pa videli, bo pa on starejši, jaz pa tudi. Če ne drugega, vsaj na svojih nogah bom, kako se bo pa odpletlo se pa še me obremenjujem in se tudi ne nameravam. Do zapleta pride še prehitro 🙂

In katinna, kot ste omenili, iz njegovega stališča vse skupaj ni v redu, ker je proti njegovim načelom in po možnosti tudi del, da ni zame spada tu zraven in tako dalje. Ampak, če jaz to želim, kje je problem? Če je pa napaka pa naj bo, lahko se naučim tudi kaj iz svojih napak, ne potrebujem nekoga, da mi diha za vratom. Edino kar sem hotela je razumevanje in to, da mi ne bi bilo potrebno izbirati. Po navadi so bile njegove besede, da če je meni všeč, bo tudi njemu vendar je očitno požrl vse skupaj, jaz pa preprosto ne želim biti pod vplivom vsega skupaj vse življenje – trenutno je problem moj trenutni partner, vendar tudi, če to mine, mislim da zadeva z očetom vseeno ne bo, ker je pač prepričan, da sem še vedno 5 let stara. Na kratko, ne želim biti pri 30ih, kaj šele 40ih letih ujeta doma, vendar s tem odnosom mislim, da bom točno to – pa s starejšim partnerjem, mlajšim ali bilo kom, po možnosti sama, ker bi naši pač najraje videli, da sem doma 🙂

Lahko samo komentiram, da pri 21 letih res zelo zrelo razmišljaš;)