Spoštovani
Brala sem nek članek o infarktu pri mladih, ki me je še bolj prestrašil. Članek kroži po fbju, njegov avtor – izmišljen ali ne, pa je nek Robert Ažbe.
Stara sem 33 let. Pogosto se mi dogajajo bolečine v prsih. Pa nekako minejo. Včasih so na sredini prsnice, včasih v ramenu, včasih povsod po prsnem košu, pogosto Med lopaticama… Komolcu, rokah… Človek bi pomislil na infarkt, saj smo sedaj že kar osvescena družba. Tako sem šla večkrat do zdravnice in vsakič končala na urgenci, oziroma v bolnici. Imela sicer vedno normalen ekg. Troponin je bil po 2 urnem čakanju na izvide tudi vredu. Kadila sem, od kar se mi to dogaja, pa ne več. Prenehala sem dobesedno čez noč. Bila sem pri kardiologu zaradi tahikardij, ki do de mi tudi pojavljale. Pa mi je rekel, da ni sans, da bi pri teh letih imela zamašene žile in doživela infarkt. Nisem mu oporekala, toda vidim, da je možno. Holter je bil ok, čakam pa se na uz srca.
Sedaj me pa zanima… Ko se mi znoba pojavi bolečina v prsnem košu… Kaj, a poklivem rešilca ali kaj? Ker potem lahko klicem rešilca ali grem k zdravniku tudi vsak drugi dan… Imam tudi neko mišično bolečino v prsnem košu. Ob premikanju me bolijo mišice. Zdravnica pravi, da sem lahko pod stresom. Ok ampak ne bi rada kakih antidepresivov kar tako… Kaj menite o tem, da do take bolečine lahko ptedstopnja infarkta. bi me morda morali poslati na koronarografijo?
Hvala

Nismo zelo ozaveščena družba, smo zelo prestrašena družba. Statistike se ne dela na enem samem primeru, še toliko manj brez poznavanja bolezenskega ozadja. Pri toliko starih je bolečin v prsih ogromno iz razno raznih vzrokov, a večinoma ne srčnih. Ne vidim razloga, da ne bi verjeli zdravniku, ki vas je pregledal.

Spoštovani.

Saj verjamem zdravniku. Zdravnikom na splošno zaupam in vas vse cenim. Predvsem moje izkušnje z urgence so zelo pozitivne. Strokovnost, odnos, tako zdravnikov, kot sester lahko ocenim z odlično. (le administracija me je malo zbegala – ne razumem zakaj moram administratorki razlagat kaj me boli in zakaj sem prišla. Ona se med tem “na izi” pogovarja po telefonu – privat zadeve in niti ne pomisli, da je nekomu, ki stoji v vrsti za mano res zelo slabo. – nihče ga še ni pregledal, … no tako se je gospod zgrudila kar pred administracijo, v vrsti, ko je čakal, da gospa konča s privat pogovorom. Te organizacije recimo ne razumem, vse ostalo pa je super.

Moje vprašanje je samo to -kako naj vem, da se gre zares in kako naj vem, da me boli v prsih – kar tako, zaradi živcev, zaradi skeletno mišične bolečine,.. Saj pravim – lahko grem vsak drugi dan k zdranviku, da mi pogleda troponin. Kot sem dojela sedaj na urgenci, namreč brez tega prav nobene prsne bolečine ne morejo “spustiti skozi”.
Ja, boli me v prsih. Pogosto. tudi sedaj recimo. Pa ni močna bolečina, tudi ni ves čas prisotna. Bolečina se pojavi tudi med gibanjem, vendar tudi v popolnem mirovanju. Ko se primikam me tudi boli. – vendar drugače, tako da se čuti bolečino kot mišično. No, s tako dilemo živim že kar dolgo. Vsaj 2x mesečno me po par dni boli v prsih. Mišična bolečina pa je prisotna že 6 mesecev.
Vsak dan in je hujša, če kaj težkega dvignem. Bolijo tudi ramena, med gibanjem. In občasno med mirovanjem.
Kako naj torej vem od česa (srce ali skeletno mišična) je bolečina – tista v mirovanju.

Hvala.

Dekleta vaše starosti bolj ogroža vožnja k zdravniku, kot pa srčni infarkt. Sicer pa univerzalnega kriterija ni, zbadajoče bolečine, bolečine na pritisk, ob globokem vdihu, premikanju in enake, kot ste jih imeli že mnogokrat, praviloma niso srčni infarkt. Sicer pa infarkt lahko prebolite tudi brez bolečin in teh je več, kot tistih pri 33 let starih puncah. Še kup drugih nevarnih bolezni se lahko kuha brez simptomov in torej tudi dobro počutje brez bolečin ne zagotavlja 100% varnosti. Življenje je nepredvidljivo, kvaliteto mu prinaša to, da ga preživite aktivno in brez razmišljanja o tem, kaj vse se vam lahko zgodi. Ne vidim potrebe, da bi vas stalno nekaj bolelo in skrbelo in predlagam zdravljenje obojega, torej vzrok bolečine in anksioznosti.
Lep pozdrav

Spoštovani.
Še eno vprašanje.
Velikokrat sem bila že pri zdravnici zaradi bolečin v prsih med gibanjem, napenjanjem mišic, recmo med obračanjem ramen – kroženje za rameni, me bolita obe rami (mišično, živčno – ne znam sama ločit kako). Boli tudi zapestje in dlan. (desno) Danes tudi boli, če desno ramo dvignem (odročenje), ali če kaj težkega dvignem. Zaboli v neki točki. Boli me tudi v hrbtu in prsih, tudi med dihanjem, pač vsakič, ko se prsni koš – mišice napnejo, tako da pride do spremembe položaja. Če med dihanjem mirujem, me ne boli nič. Občasno me malo špikne tudi nekje za prsnico, bolečina se pa večinoma seli po prsnem košu. V mirovanju se redko pojavi, med gibanjem pa ves čas. Tudi med hojo.
Večinoma je tako kar pogosto, že 6 mesecev (tale bolečina v rami je nova) in navadno me med mirovanjem v prsih in hrbtu ne boli. Torej razlika med danes in navadno je samo v tem, da so bolečine močnejše med gibanjem (zjutraj sem komaj vstala iz postelje – bolelo med premikanjem), novo je to, da boli desna rama, dlan, zapestje in novo je to, da občasno zaboli v mirovanju.
Hrbtenica me ne boli, ne vratna, ne prsna. Bolečina je podobna kot bi recimo dobila nek prepih (čeprav ne more prepih trajat 6 mesecev).

Ker sem bila zaradi tega že večkrat pri zdravnici, pa še vedno ne vem kaj naj bi ta bolečina bila in kako naj to zdravim, me zanima, če imate kako idejo. Kri je ok, preverila je tudi neke parametre za revmo in nekaj za mišice, tsh, sedimentacija je 24, ostalo vse normalno, crp 3, levkociti ok. Hb 110. Jemljem železo.
Res si ne želim zopet na urgenco, zopet na IPP, kjer bodo zopet pogledali troponin in mi zopet slikali pljuča (to bi bilo že četrtič v 6 mesecih). Ekg je bil vedno ok. Navadno piše na izvidu, da je bolečina skleletno mišičnega izvora.
Sama sebi se ne zdim anksiozna, ker mislim, da bi se marsikdo ustrašil bolečine v prsih, neglede na starost. Navsezadnej me vedno jemljejo kot sum na infarkt – zakaj bi sicer dali pogledat troponin?
Mogoče delujem malce jezna – pa ne na vas, ali na zdravnike (vse vas cenim in spoštujem), samo teh bolečin mi je že dovolj. Trajajo že 6 mesecev, me ovirajo pri normalnem življenju (tudi med tekom me boli – takoj, ko se vstavim preneha) in zanje ne vem razlage. Oziroma rešitve. Jaz bi samo rada, da to mine, ker me straši – in očitno zdravnike tudi. Če pa rečem, da me že 1 teden boli v prsih, me pa vsi naderejo kaj sem počela in zakaj nisem prej prišla.
Upam, da sem znala predstaviti svoj položaj in dilemo v kateri sem.

Hvala za vaš odgovor. Ne vem več na koga naj se obrnem in ne vem kaj naj storim.

Vaš opis je tipičen za mišično skeletno bolečino, te pa so lahko vnetnega porekla, vneto narastišče mišice, kostno hrustančnega stika reber, vnetja v rami s kalcinacijami ali brez in pri vsem tem so izvidi praviloma normalni. Kaj je problem konkretno pri vas, iz opisa ni možno oceniti, ipp pa je namenjen izključitvi in obravnavi nujnih internističnih stanj in v osnovi ne postavitvi neinternistične diagnoze pri kroničnih težavah, kot razumem vaše.
Lep pozdrav

Spoštovani
Svoje težave sem torej končno nekako sprejela, jih pripisala ( po mnenju zdravnikov) kostno mišični bolečini. Tudi vi ste takega mnenja. Hodim na psihoterapijo, ker je mnenje zdravnice, da se gre poleg kostno mišične bolečine lahko tudi za anksioznost. Izvid holterja je ok, kri ok, ščitnica ok. No, na psihoterapiji sem dobila za domačo nalogo naj grem tect. Super, s tem sem se že ukvarjala in čisto pozitivno sem se spustila v to nalogo. Kondicije nimam, ker se s športom – nobenim že 3 leta ne ukvarjam. Imam majhne otroke. Pretekla sem kakih 600 m zmernega teka in se zavedla, da me boli v prsih. Desno in levo kake 4 prste vstran od prsnice in po hrbtu. Tudi med dihanjem je bolelo. Vstavila sem se, da vidim, če bo bolečina popustila in je res, po kakih 30 metrih hoje popustila. Ne vem koliko sem imela pulza med tekom. Po teku sem se 1 uro imela pulz višji kot sicer. Okrog 80. 20 minut po teku 86. Navadno v mirovanju med 60 – 70. Sedaj srm 2 uri po teku in imam pulza se vedno okrog 74. Imela sem že težave s tahikardijami – marca letos, pa tudi v preteklosti. Ne počutim se anksiozna, razen ta bolečina v prsih mi ne da miru. Res, da so mišice med tekom bolj napete, pa morda zaradi tega boli… Imela sem tudi občutek – med tekom, da malce težje diham. Sem to pripisala temu, da nimam kondicije. Vem, da pteko neta ne morete oceniti kaj je z menoj. Samo prosim, če mi lahko svetujete ali naj naredim se kakšno preiskavo. Ko sem bila pri kardiologu, me je vprašal, kako se počutim med fizično aktivnostjo. Če zmorem napore. Takrat je bil moj odgovor, da je vse ok z mojim počutjem med aktivnostjo – ampak nisem tekla ( bila je zima). Kot aktivnost sem dojemala sprehod z vozičkom. Sedaj bi bil moj odgovor na to vprašanje drugačen. Med tekom imam težave, ki si jih ne znam razložiti in edino v kar sem skoraj 100% je to, da nisem pod stresom. S psihoterapevtko vztrajno iščeva možne razloge za težave s pulzom, vendar…. Tahikardije pred mesecem, dvema. Ne vem… Imam občutek, da iščem na napacnem mestu. Zares se trudim. Ne bi rada, da bi se na racun psihe karkoli na fizični ravni spregledalo.

Hvala za vaše mnenje.

V napisanem ni pravzaprav nič, česar se ne bi dalo pripisati kostno mišični bolečini, tesnobi in pomanjkanju kondicije, tisto s pulzom pa je normalno. Sicer pa obremenitveno testiranje izključi potencialne težave pri športu (cikloergometrija) in se lahko dogovorite za to. Če boste pričeli z rednim tekom, si naštudirajte kako začeti in ne navalite na polno takoj na začetku, saj ni ne zdravo, pa še zagravžalo se vam bo vseskupaj. Če vaša kondicija potegne 600 m mislim, da vam bo šport izrazito koristil.
Lep pozdrav

Spoštovani
Hvala za vaš odgovor. Po tistem teku, med katerim sem čutila bolečino v prsih, sem si upala tvegat – rekla sem si, da če me pobete, me pač pobere, ker tako, v neprestanem strahu se ne da normalno živeti. Zato sem šla na sobno kolo, da vidim, če me bo zopet bolelo in v najslabšem primeru pobralo. Poskušala sem imeti sproščene mišice ramen in prsnega koša. Nič me ni bolelo. Kolesarila sem 20 minut, na stopnji 4. Pazila sem, da utrip ne preseže 140 udarcev/ min. Počutje jr bilo ok, brez bolečin. Po aktivnosti sem se par minut počasi zniževala tempo, v petih minutah sem imela pulza 80. Bi to lahko pomenilo, da me v prsih med tekom bolijo mišice? Me pa tudi rahlo boli v želodcu. Sedaj drugi dan. Sicer pa se počutim ok. Psihoterapevtka mi je omenila hipnozo, pa me zanima, če mi lahko še o tem kaj poveste. Google sicer dosti ve, vendar mu več ne zaupam. 😉
Zanima me varnost med hipnozo – z medicinskega stališča – se z mano lahko kaj zgodi – nevarnega – recimo kak epi napad… Terapevtka ni zdravnica. Ima hipnoza kakšne stranske učinke? Gre se za medicinsko hipnozo, terapevtka pa ima diplomo edine pri nas priznane psihoterapevtske šole. (sigmund Freud) seveda bom o tem povprašala njo, vendar vi ste zdravnik… Zato me zanima vaše mnenje. Pri 16 letih sem kolabirala, bila sem v bolnici, tam sem ponovno kolabirala pred m. sestro in le ta je povedala, da sem se Zagledala v eno točko in potem zgubila zavest. Sede na stolu. Ob tem mi je ušel urin – polulala sem se. Stanja pred nezavestjo se spominjam. Eeg . Ni tipičnih epileptiformnih anomalij. Izogibat se moram utripajoči luči in alkoholu. Tako piše na izvidu. Terapije nisem imela, nezavest se ni ponovila. Eeg kontrol baje nisem več potrebovala. Torej hipnoza glede na moje dogajanje v preteklosti da ali ne?
Hvala za vaš čas.

Seveda je zelo možno, da vas bolijo mišice (čeprav vaš domači poskus ni ravno klinična preiskava). Pri hipnozi sicer posebne nevarnosti ne vidim, ne vem pa niti, kaj bi z njo radi dosegli. Pri hipnozi sicer ne bi rad pametoval, ker jo poznam skrajno površno.
Lep pozdrav

Spoštovani.

torej mi zopet ne preostane drugega, kot obisk zdravnice in po možnosti zopet v bolnico na ipp?
MOram to storiti čimprej (mislim jutri) – glede na opis stanja, ali kaj? Sedaj sem se začela nekoliko sekirat. Sicer sem že naročena 16.6. na pregled, pa če ni kaj nujnega, bi počakala do takrat. Kaj menite, bi bilo prav iti kar jutri? Me bo zopet razglasila za anksiozno. 🙁 Čeprav mislim (ne trdim) , da bolečina med tekom ni posledica anksioznosti. 🙁

Seveda vam ozdravitve in diagnoze ne bo prinesel forum in za to, da težavi pridete do konca, je najbolj primeren osebni zdravnik. Za vse ostalo vztrajam pri dosedanjih odgovorih.
Lp

Pozdravljeni.

Evo, nujno sem bila poslana na IPP. Seveda. V ekgju so denivelacije ST spojnice v odvodih V2 do V4. ekg je bil posnet takoj po teku po stopnicah – namerno.
30 minut po tem ekg, so naredili še en ekg in so te denivelacije izzvenele.
Boli me želodec, oziroma približno 2 – 3 prste nad popkom. (Zdravnica v bolnici pogledala in v izvid napisala, da me trebuh ne boli) Boli me tudi križ – no spominjam se, da bi mi ga kdo pogledal. Pogosto se mi spahuje. – tole glede spahovanja sem pa pozabila povedati v bolnici.
NApotna zdravnica je rekla, da je treba izključiti infarkt, morajo odvzeti kri za troponin in d dimer.
V bolnici na podlagi anamneze tega niso odvzeli. (krvi niso odvzeli) NAredili so še en ekg, ki je bil normalen.

Naj se vrnem v bolnico, da mi odvzamejo troponin? Jaz res ne bi rada umrla pri teh letih.
Dobila sem napotnico za cikloergometrijo.
Kaj pomeni denivelacija st spojnice do 1 mm? Nekje sem brala, da so to živčni vplivi na srce. Če je do 1 mm. Kaj to pomeni? Je možno, da se pri infarktu ekg popravi – v pol ure?
Torej je možno, da imam infarkt ali ne? Angino pektoris? NA cikloergometrijo sem se naročila samoplačniško, ker pridem prej na vrsto, čez 9 dni. Ali pred cikloergometrijo naredijo kak ekg, ki ga zdravnik pogleda?
Lepo vas prosim za čimprejšnje odgovore, ker me je zelo strah. 🙁 Če je možno, da mi nekako razložite kaj se sploh dogaja?
A na podlagi tega stanja potrebuijem bolniško? Grem lahko v službo? Lahko tečem, hodim.. nimam navodil.

Pozdravljeni, mislim, da je pri vas najverjetnejša diagnoza depresija in se pogovorite z vašo zdravnico o tej možnosti.
Lp

Draga Angelikka!

Ti bom jaz pomagal! Kot prvo se bo trena umiriti! In to resno mislim. Tvoj EKG je v redu, ta odstopanja so čisto normalna. Vsak od nas jih ima. Vsako zdravo srce dela tudi aritmije. Srce ni stroj, ki bi moral delati idealno in na njega vpliva vse in srce vpliva na vse!
Na srce vpliva, če recimo poješ obrok, ker s tem stimuliraš vagusni živec. Ko se stimulira vagusni živec, pride do aritmij, sinkop, palpitacij.
Prav tako vsak stres. Tudi če ti razmišljaš, da je s tvojim srcom vse v redu, se še vedno z njim ukvarjaš. In dokler se boš z njim ukvarjala, to ne bo minilo.
Če bi bilo s tvojim srcem nekaj organsko narobe, bi imela prej druge težave, ne pa bolečine. Najbolj enostavno bi bilo, če bi se vsaka težava s srcem kazala kot bolečina, potem bi lahko vsem pravočasno pomagali. In če celo zimo nisi tekla in po možnosti tudi celo pomlad ne, a potem zdaj pričakuješ, da pri pulsu 140 ne boš zadihana??
Za tvoje dobro ti priporočam, da nehaš misliti na srce. Čez devet dni imaš preiskavo in kaj boš potem, ko bo tudi ta pokazala, da ni nobenih posebnosti?
Lahko greš v ZD in si samoplačniško pogledaš Troponin. Če je bil infarkt, bo troponin še dolgo povišan. Vendar ti že zdaj povem, da na opis tvojih težav, ne bo povišan.
Prej kot cikloergometrijo, je smiselno narediti Ultrazvok srca.

Upam, da sem vas kaj umiril.

Lp, Marko, specializant kardiologije

Mojo depresijo je pravkar potrdil samoplačniški izvid troponina v zdravstvenem domu.
Sedaj laborantke rešujejo moj primer, ker so mi rekle, da ne smem hodit.

Sicer pa hvala za vse odgovore. Ne vem kako se bo končalo in kako bi se, če ne bi bila depresivna in v skrbeh za svoje zdtravje.

Hvala Marko, specializant kardiologije. Takega Marka bi očitno rabila doma 24/7. Pa še kakega Marka nevrologa, urologa,… Hvala. Pa seveda tudi kak SRebolj bi prišel prav.
🙂
Grem bolj mirno spat. Troponin je bil nizek. (najprej so me pa tetice tam v laboratoriju zelo prestrašile).

Kaj vse me boli danes, ne bom niti začenjala. Sedaj, ko sem ugotovila kje se da napraviti samoplačniški odvzem krvi za troponin, se bojim, da bom tudi tam redna stranka.
Očitno bo treba razmislit tudi o Marku psihiatru.
😉
Lep pozdrav, dohtarji.

Ko se človek zatakne v kroge nenehnih preiskav in ne more ven, je koristno preveriti, da se z občutji ne igrajo naši možgani. Preiskave pri preganjanju strahov imajo to napako, da se skrbi pojavljajo vedno nove in nove in preiskave ne prinesejo dokončnega olajšanja.
Lep pozdrav

No, kako pa se to ugotovi – če se z občutji (mislite s tem bolečino?) igrajo možgani?
Moji možgani si res lahko izmislijo marsikaj, le ekgja z odstopanji – denivelacijo si niso izmislili. Kajti papir je bil tam, pred mano in zdravnica je rekla, da moram nujno v bolnico, da izključijo infarkt. Le kdo se ne bi prestrašil? V bolnici sem opazila, da že v triazi z mano ravnajo nekoliko drugače, kot če bi sumili na infarkt. No, ampak težko si je izbiti iz glave infarkt, če te s tem najprej nekdo fajn prestraši. Na napotnico za cikloergometrijo, pa so v bolnici napisali sum na angino pektoris. Tudi to se mi ne zdi kar tako. Sedaj že majhni otroci vejo kaj je angina pektoris. Meni se zdi logično, da sem po teh informacijah prestrašena. Zelo bi se čudila nekomu, ki ne bi bil. Ok odstopanja do en mm so fiziološka. Po tem podatku bi lahko rekla, da s svojim življenjem lahko normalno nadaljujem, tečem – postopoma, kolesarim… To sem pozabila vprašati v bolnici. Ali grem lahko v hribe (recimo Snežnik, nanos, Slavnik)
Hvala. Se bom potrudila ne več težit.

Veš kaj punca, preveč časa imaš, to je vse. Obstajamo ljudje, ki smo zares bolni in se ne ukvarjamo s tem, ker hočemo še nekaj od dneva imeti.
Ti očitno imaš toliko časa zase, da se lahko cel dan igraš s tem infarktom gor in dol.
Preprosto pojdi na nanos, se fajn zadihaj in si pol pokliči rešilni helikopter, pa jim že vnaprej povej, da naj majo več računalnikov za EKG s sabo, ker ti loviš infarkt.