Pozdravljeni,

Sem mama 6 letneka prvosolcka. Od prvega solskega dne se z nasim fantkom srecujemo s tezavami na podrocju vedenja v soli. Fant je v soli nemiren, ne uposteva pravil vedenja, med poukom vstaja od mize, se spakuje, oponasa sosolca, ki je vedenjsko se bolj problematicen, krici in se smeji. Skoraj vsak teden se dobivam z uciteljico in poslusam kako je moj otrok grozen in nevzgojen. Doma smo sprobali vse mogoce kazni (odtegnitev najljubsih igrac, prepoved igranja pri prijatelju cez vikend, nismo sli na druzinski izlet zaradi njegovega grdega obnasanja v soli, terapija brez risank in sladkarij itd…). Ko smo ugotovili da je vse zgoraj navedeno brez ucinka, smo uvedli sistem nagrajevanja lepega obnasanja- naredili smo tabelo, v katero naj bi vsak dan za lepo obnasanje narisali soncka. Ce zbere 5 sonckov, sledi nagradica. Vendar v enem tednu ni zbral niti enega soncka in se je tudi ta sistem izkazal kot neucinkovit. Na Vas se obracam, ker vec ne vem kako naprej in kaj se lahko naredim da bi pomagala svojemu sinu! Otrok je pod strasnim psihicnim pritiskom, saj (kot smo ugotovili v pogovoru z uciteljico) fizicno ne zmore biti tiho in pri miru. S svojim obnasanjem isce pozornost. To je jasno. Zjutraj gre vsak dan v solo odlocen fa bo dobil soncka, vendar se zdi kot bi loceval svet doma in svet v soli. Enostavno na lucu mesta ocitno ne zmore. En dan je prisel iz sole, pogledal v tla in rekel ” tudi danes mi ni uspelo”. Naj povem da je doma, v druzbi vrstnikov izven sole in na drugih dejavnostih zlat otrok in ni z njim nobenih tezav. V soli snov razume in ve vse kaj se dogaja okrog njega, ceprav se zdi da ne poslusa. Je pa ze od rojstva dalje zelo individualen, svojeglav in dominanten po karakterju. Samo za uvajanje spalnega ritma smo potrebovali dve leti in pol! Z njim se vsak dan ogromno pogovarjamo, da bi razumel zakaj mora biti tiho in pri miru in zakaj ne sme posnemati tistega sosolca, pa vendar se zdi vse brezpredmetno in neucinkovito. Z mozem sva ze cisto obupana in ne veva vec kam naj se obrneva po pomoc in kaj se lahko narediva, da se bo stanje izboljsalo. Vljudno prosim za Vas nasvet.

Lep pozdrav, Marjeta

Pozdravljeni,

Vaš prvošolec do septembra letos še ni imel izkušnje, kaj pomeni sedeti v tišini toliko ur dnevno. Prehod iz vrtca v šolo je sprememba za otroke in vsi otroci je ne sprejmejo nujno na pozitiven način. Izkušnje po katerih se ravnajo so v bistvu izkušnje doma in v vrtcu. Nekateri se prej prilagodijo tej spremembi, nekateri pa potrebujejo več časa. Pričakovanje, da bodo vsi prvošolci takoj sprejeli potek dela v šoli ni povsem realno, saj so še vedno pod vtisom tega, kako je potekalo delo v vrtcu. Večina otrok se postopno prilagodi na način dela v šoli, to pa terja od otrok vztrajnost in kondicijo (za sedenje, za osredotočenost itd). Kondicijo pa razvijemo postopno, preko izkušenj. Vaš sin morda pričakuje od pouka povsem nekaj drugega od tega, kar pouk je. Pomembno je, kako se v tej fazi pogovarjate z vašim sinom. Poskusite se pogovarjati o vedenju v šoli, vendar brez tega, da mu vi govorite, kako se mora obnašati pri pouku. Poskusite brez postavljanja klicajev na koncu stavkov, ampak s postavljanjem vprašajev. Vprašajte ga npr. kako to, da posnema sošolca; kaj ima od tega; kako se počuti pri pouku; kaj se zgodi potem, ko se tako obnaša pri pouku; ali mu je všeč to, kar se kasneje zgodi – to kako reagira učiteljica; kako bi se rad počutil pri pouku; kaj bi pa lahko počel pri pouku, da bi se izognil neprijetnostim (naj sam predlaga rešitve) itd. Običajno usmerjeno spraševanje se odvija tako, da starši usmerjajo otrokovo mišljenje k temu, da sam razmišlja o rešitvah, da uvidi, kako je njegovo vedenje povezano z določenimi posledicami. Starši naj spodbujajo otroka, da sam predlaga rešitve. Če v tem primeru reče, da se bo lepo obnašal, ga je potrebno vprašati, kaj zanj to pomeni – kaj bo konkretno počel.
Otrok z motečim vedenjem ne želi zgolj pozornosti. Nič mu ne pomaga, če mu damo le pozornost. Ampak nekaj drugega dosega s tem vedenjem – nekaj potrebuje od staršev (oz. v tem primeru učiteljice ali sošolcev). Otrok ponavlja vedenja, ki so učinkovita, ker z njimi nekaj pridobi (lahko pridobi npr. večji občutek povezanosti z ostalimi otroci, občutek moči …) Pomembno je, da poskusimo ugotoviti, kaj otrok sploh dosega s takim vedenjem ter mu potem pomagamo ugotoviti, kako lahko pride do podobnega ali boljšega učinka na drugačen način, z drugačnim vedenjem. Ker do takega vedenja prihaja povečini v šoli in ne v ostalih situacijah, je tudi pomembno, kako se učiteljica s tem sooča v razredu. Da bi bolje razumeli situacijo jo lahko vprašate naj opazuje, kaj se običajno dogaja pred tem, ko vaš sin začne uporabljati neželeno vedenje.
Šolska svetovalna služba vam je lahko v dodatno pomoč pri tem, lahko pa se obrnete tudi name na spodnji kontakt, če bi želeli dodatne informacije.

Lep pozdrav,