pozdravljeni,

v nekaj stavkih bom poskušala zajeti bistvo problema oz. situacije. Po 5 letih skupnega življenja in dveh otrocih so stvari postale tako nevzdržne, da sem se odločila da odidem iz skupnega doma, seveda skupaj z otrokoma. Seveda sem jaz tista ki moram odditi ker živimo pri njemu oz. hiši njegovih staršev.
Ko sem povedala da želim, da greva narazen, da želim, da se vsedeva in pogovoriva kako naprej glede otrok sem v odgovor dobila le to, da on pri tem ne bo sodeloval, da nej kr sama vse uredim, z drugimi besedami tako kot si prišla, sedaj lahko tudi greš!
Kam se lahko kot prvo obrnem, da bom dobila napotke in nasvete kako naprej.
hvala

potem si ti sestavi ločitvene papirje sama in daj predlog za sporazumno razvezo na sodišče. če prav razumem delitev premoženja ni v igri, torej se s tem ne rabiš ukvarjat. napišeš komu predlagaš skrbništvo (skupnega si pri takem nesodelovanju ne predstavljam), višino preživnine in čakaš, da vaju sodišče povabi na obravnavo.
Do obravnave pa daš predlog za začasno skrbništvo in stike.

Me pa res zanima kaj je tako hudo da že po 5 letih bežiš. Samo da se ločiš pa boš srečna

Jaz imam pa ravno obraten problem. Tukaj berem o “obsedenih mam”, ki bi se kar ločevale, jaz imam pa takega “obsedenega” zunajzakonskega partnerja. Problemi so se začeli, ko sta prišla dva otroka – pa sva prej veliko let lepo skupaj živela, rada in lepo sva se imela. Potem sta bila dva mala otroka, menjave služb, “preveč” starih staršev, preveč preveč se je vse zakompliciralo.
Skratka kot “Reality bites”.
Tudi on se je spremenil. Ves čas visi na otrokih, tudi mene je odrinil stran od otrok. Špila eno obsedeno over-protective mamico s permisivno vzgojo. Vse ima prav, vse je po njegovo…..Kot da sem zdaj, ko ima dva otroka, opravila svojo vlogo, kot dotrajan štedilnik, ki ga odpelješ na deponijo.
In hoče se ločiti.
Kako?
Ja da jaz grem stran, otroci pa ostanejo pri njem. In da ima on polno skrbništvo. Hiša je njegova, v času trajanja izvenzakonske skupnosti jo je s pogodbno o dosmrtnem preživljanju dobil od svojih staršev.
Tudi jaz v ločitvi ne sodelujem, ne grem se tega. Zdaj me valja po sodišču in tudi tja me ni.

Na sodiščih imajo opravka s kakšnimi takimi obsedenimi mamami, jaz imam pa takega obsedenega očeta.
Ne vem, kaj bo.
Otrok ne morem iztrgati iz okolja, v katerem sta zrasla in hodita v OŠ, stran od njiju ali kam brez njiju pa ne grem. Ne grem! Pika.

@Obsedeni oče

Svetujem ti, da se kljub temu udeležuješ razprav na sodišču, ker to, da se vsemu skupaj izogibaš ljudje, še posebej pa sodišče, razume kot izogibanje odgovornosti in ureditvi stanja.
Na koncu boš ta karatko potegnila ti in ne obsedeni oče.

Predloga za sporazumno ločitev, kot ti je nekdo prej svetoval, ne moreš sama napisati in sama oddati. Bistvena je beseda SPORAZUMNA, kar pomeni, da se oba strinjata in tudi podpisati ga morata oba. Če se res misliš ločiti in če sporazumno ne gre, če se on noče, je edina opcija tožba za razvezo. To zna pa včasih kar trajati, sploh če se en odloči nagajati in zavlačevati.

Predloga za sporazumno ločitev, kot ti je nekdo prej svetoval, ne moreš sama napisati in sama oddati. Bistvena je beseda SPORAZUMNA, kar pomeni, da se oba strinjata in tudi podpisati ga morata oba. Če se res misliš ločiti in če sporazumno ne gre, če se on noče, je edina opcija tožba za razvezo. To zna pa včasih kar trajati, sploh če se en odloči nagajati in zavlačevati.[/quote]

Sam zakon v primeru ločitve s tožbo razvežejo najkasneje na drugi obravnavi, večji problem so ponavadi skrbništvo, preživnina in premoženje. Ampak to se potem obravnava na ločenih postopkih.