Pozdravljeni,

Zanima me, kako ste se spopadali z bolečino tisti, ki ste imeli hernijo diska. Kje vas je bolelo, ali ste bili lahko v kakšnem položaju kjer vas ni bolelo. Ali ste se odločili za operacijo, koliko časa ste čakali. Ali se vam je stanje izboljšalo brez operacije in koliko časa je trajalo.

Jaz imam največje bolečine v mečih v levi nogi. V mirovanju (v sedeče oz. ležečem položaju) bolečine skorajda ni, če pa hočem karkoli postoriti, pa je že 5 minut stanja ali hoje preveč. Takrat boli za znoret. To traja že 1 mesec in pol, izboljšanje je le toliko, da ponoči spet lahko spim. Aja, pa manualnega terapevta sem že 5x obiskala, izboljšanja ni.

Sama sem bila operirana nekaj let nazaj na Nevrokirurški kliniki v LJ. Imela sem hude bolečine, ki so žarele v levo nogo. Imela sem tudi občutek vročine in mravljinčenja. Če sem ležala ali udobno sedela zleknjena nazaj, je bilo pravo olajšanje! Če sem stala ali hodila, potem so se grozne bolečine prav hitro pojavile. Čakalna doba je bila takrat za preiskavo z MR. Na vrsti bi bila šele čez nekaj mesecev, zato sem si pregled plačala sama. Še sreča, ker je zdravnik, ki je pregledal moje izvide z MR-ja, rekel, naj grem takoj pod nujno na Nevrokirurško kliniko in jim pokažem izvide. Hernija je bila tako huda, da sem bila na operacijo sprejeta čez 10 dni. Če me ne bi hitro operirali, bi lahko izgubila vso moč v levi nogi in jo na koncu koncev le še »vlekla« za sabo. Po operaciji sem okrevala, spet »shodila«, bila na zdravljenju v zdravilišču in počasi prišla k sebi. Nekatere omejitve, npr. v športu, ostanejo za vedno. Vsa leta od operacije tudi delam vaje, 2x na dan, zjutraj in zvečer.

Operiranka,
naj povem, da sem napotena na operacijo na ortopedski kliniki u Lj. dne 26.3. Sem šla tudi jaz samoplačniško na MR in potem še isti dan k Roku Vengustu v kirurški sanatorij. Svetoval je operacijo v roku 1 meseca in sedaj čakam. Naslednji teden grem opravit še preiskave pred operacijo. Je pa stanje sedaj, sploh v tem tednu opažam slabše. Če hočem kaj postorit (npr. pripravit hrano), se potem komajda vsedem oziroma uležem, sploh se premakniti ne morem, niti za milimeter. Potem, ko malce popusti, se lahko obrnem. Tudi jaz imam pekoče bolečine u nogi, pa krčem podobne bolečine. Skratka, hude so te bolečine. In ker nimam nevroloških izpadov (padajoče stopalo, problemov z vodo in blatom), nisem takoj na vrsti.
Me veseli, da si sedaj u redu. Vaje pa vem, da jih bom morala potem redno izvajat.

Tudi jaz imam hernijo diska. Zdravniki te ne šmirglajo dosti, če ti ne pada stopalo ali zmoreš hojo po prstih itd. Jaz sem sitnarila za napotnico h ortopedu, ta me je poslal na MR, kjer se je potrdila precej huda hernija. Trajalo pa je cca 6 mesecev, preden sem prišla do MR. Kasneje sem uspela priti tudi do nevrokirurga in šele ta me je opozoril, da se lahko živec pri dolgotrajnem išiasu nepovratno poškoduje.
Na srečo (ali pa tudi ne) se mi je ta čas stanje popravilo in nisem šla na operacijo. Hočem reči, da se hernija diska resnično lahko popravi brez operacije (živec si najde pot, hernija pa tudi malo uplahne), vendar ne smemo odlašati, če je preveč prizadet živec.
Mimogrede, na EMF (pregled prevodnosti živca) me je zdravnica opozorila, da naj ne poskušam s kako kiropraktiko. Hernija se zabrazgotini in jo lahko s takimi posegi spet poškoduješ.
Da se je stanje popravilo, pa mi je največ pomagalo lebdenje v vodi (je bilo ravno poleti in sem se namakala v morju), dobro mi naredi tudi ležanje z glavo navzdol pod 30 stopinjami in zataknjenimi stopali. Elektrostimulacija živca. Zdaj funkcioniram, seveda z nekaterimi omejitvami. Telovadba za hrbet vsaj 2x na dan, prilagojen stol za računalnik, ne smem predolgo sedeti, se ne sklanjam ampak počepam oz. klečim. O kakšnem dviganju bremen nad 10 kg ni niti govora. Najbolj pa moram paziti zjutraj, se ne smem niti nagniti nad kuhinjski pult. Čim bolj se izogibam sedenju, če že moram pa z dobro podprtim ledvenim delom. Vse ostalo pravzaprav lahko počnem, tudi smučam in tečem. Se mi pa pozna šibkost v gležnju.
Morda bo zdržalo, morda bo potrebno na operacijo. Kot rečeno nevrokirurg me je opozoril, naj si ne privoščim še ene take epizode (6 mesecev išiasa).
Srečno.