Zdravo!

Zanima me naslednje. Se je kdo najprej odločil za življenje pri starših (svojih ali od partnerja ), si uredil svoje stanovanje, morda celo kaj dozidal, kasneje pa se odločil in šel stran?

Koliko ste vlagali in kaj vse ste si uredili? Zakaj in po kolikem času je prišlo do tega da ste se odločili za odhod? Kam ste pa odšli – kako vam je zneslo finančno, in kaj je sedaj s tistim prvim stanovanjem?

koliko ste bili stari pri prvi in pri drugi selitvi?

Je kdo bil v taki situaciji ali pa je morda ravno sedaj – kot…

Jaz jih kar nekaj poznam. So zdaj v fazi, ko so kupili zemljo in začeli so zidat. Stari so za prvo stanovanje bili tam okrog 25 let, potem pa okrog 32.
Šli so predvsem zato, ker se niso razumeli doma lai ker ni bilo jasno kaj in kako bo po smrti staršev, kdo on kako bo kdo dedoval.

Finančno zdaj skupaj dajo koliko lahko. Kaj pa bo potem z drugim stanovanjem pa ne vem. Itak še niso v drugem.

Ja jaz oz. midva. Vložila ful veliko. A sva se zaradi miru potem odselila. Ni ga čez svoj mir!!!!!

Mi lahko prosim poveste kliko je to ful veliko. Mi smo na tem da bomo čez leta mogli proč če bo šlo tako naprej. Pa mi kar nekako ne gre, da bi pustila toliko za sabo…Je pa res, da marsikdo da veliko več za avto…

Midva tudi razmišljava o tem. Ne gremo skupaj stari in mladi. Vložila sva cca.30.000 EUR, ampak od tega okoli 12.000 EUR za opremo, ki jo lahko odnesem s sabo, če se preselim.Okna, parket, nova streha, ometi, beljenje, …to pa pač ne morem odnesti.

Se ne bi že prej odpravili, če se bojiš, da ne bo šlo? Srečno, Dodi

S partnerjem sva se preselila v skupno stanovanje. Pustila za sabo marsikaj, si nakopala kredit. Pametno sem se odločila in mi ni žal.

Upam, da ste odšeli najemnino od tistega, kar ste “ful veliko vložili”. Če bi namreč nekje živeli v najemu, bi po 10 letih tam pustili več kot 40.000 evrov, pa nič ne bi s seboj odnesli. Ampak to se ne šteje, ne?

ttttttttt- pametno napisano.. Kako samo znajo šteti vsak svoj tolar

jA. Ob poroki sva se z mojim očetom dogovorila, da si bova ustvarila dom pri nas doma v mansardi, on pa bo živel v pritličju + klet.

Uredila sva si torej mansardo, zamenjala okna po celi hiši, uredila novo kurilnico, streho, zunaj teraso, garažo,…

No, sedaj pa ugotavljava, da ne gre več tako. Zunaj sva sicer lahko uredila teraso, okolice pa ne smeva urediti niti malo po svoje.
Imamo samo 1 otroško sobo, ker pa pričakujemo 3. otroka, bo to premalo.

Dozidava? Ne.Ker bi spet moralo biti vse po očetovem.

Tako sedaj varčujeva, da greva pač zidat lastno hišo. Načrtujeva naslednje leto urejat papirje in se vseliti VSAJ do enega 5-ega leta sedaj o lastni hiši začela razmišljati šele lani jeseni, prej niti slučajno, ker je načeloma ta hiša kar velika, samo mansarda ni primerna za 3 otroke.

Tako je ttttttttt. To pa nihče ne pomisli.

Pa saj plačujemo stroške.Pokrijemo cele mesečne položnice.A to pa ne šteje?Saj nismo zastonj notri.

Stroški so nekaj drugega kot najemnina.

Zadnjič si pisala, da sina ne bi mogla spodit od doma oz. ga vreči v vodo, pa naj splava … Tu pa pišeš, kao, da je prav, da ta mladi dajejo za najemnino.
Če pa misliš, da dajo za najemnino doma ta mladi samo takrat, ko so skupaj v zvezi, je pa druga pesem, verjetno po tvoje?

Pa misliš, da bi zunaj res našla kakšnega, ki bi ti odstopil stanovanje, plačevala bi pa samo stroške – ki jih ti porabiš? Tudi če plačuješ stroške za vse, se pravi tudi za starše, to še vedno ni niti blizu ceni, ki jo zaračunavajo za najemnine.

Tisti, ki živite pri starših, morate dojeti, da vam oni delajo ogromno uslugo s tem, da vam ni treba plačevati najemnine, in da je tisti denar, ki ga tokom let daste zato, da uredite stanovanje, v katerem vi sami stanujete, mačji kašelj v primerjavi s tem, kar bi morali dati nekemu najemodajalcu. S tem, da vam čez 10 let na pamet ne bi padlo od lastnika zahtevati tistih 50 jurjev evrov, kolikor bi dali v teh letih za najemnino (stroški bi bili posebej obračunani), staršem pa se vam zdi normalno težiti, da hočete nazaj tistih nekaj fičnikov, ki ste jih vložili v zidove in tla, da ste lahko tam živeli.

Z veseljem plačaš najemnino, sam da greš z dreka ven.

Očitno ne velja za vse, drugače se ne bi dnevno pojavljali posti tipa “ne shajam s taščo pod isto streho”, “tast hoče, da je v njegovi bajti vse po njegovo” – si zamisliš, tega predrznega tasta, hehe., “dost mam vsega” ipd.:)

Torej ljudje, poslušajte mirijam in vaši problemi bodo rešeni. Najemnino na plano in iz dreka ven.

Ja, saj če se odseliš, ali si narediš svojo bajto, ali greš v stanovanje. A ni tako??

Pa še to: kako se pa obračunava to, kar delaš pri bajti, okrog bajte??
Kakšna je tarifa??

Tisti, ki niso nikoli živel pri starših in imel resne težave ne vedo kaj in kako je to.

Ja, kako se pa obračunava delo pri bajti in okrog bajte, če si na svojem? A če si na svojem, ti ni treba nič delati ne v bajti ne okrog nje? Predvidevam, da govoriš o kakšnem košenju, sajenju, rezanju žive meje…. Kaj pa če si podnajemnik v kakšni hiši? A potem okrog te hiše in v hiši nič ne delaš? Pustiš, da se vse zaraste, ne obrezuješ, ne kosiš…. ? In če vse to delaš, kako se pa zaračunava? In predvsem komu se zaračunava, hehe?? Ali pokosiš travo in izstaviš račun najemodajalcu?:))) Po moje bi ti rekel, da zaradi njega tudi če ne kosiš, imaš vso pravico. Lahko si samo v bajti, če se ti ne ljubi pokositi in biti pred bajto.

Ljudje moji, ne vem no, kako si eni predstavljate vse skupaj.:)

Predstavljajo si tako, da vse, kar naredijo v bajti, ob bajti in izven bajte, delajo za stare starše in da bi morali za to dobiti plačilo. Po tarifi. Kot da oni tam sploh ne živijo in se s tem sploh ne okoriščajo. Če dajo kaj za popravilo, shranjujejo račune da bodo potem ko gredo, pokazali koliko keša so dali in to zahtevali nazaj. Če jim starši omenijo kakšno najemnino, pa so najslabši, najhujši, najbolj nesramni starši na celem svetu.